Najožja agronomska definicija koristnih organizmov bi bila: živi naravni sovražniki škodljivcev. Lahko so plenilci ali parazitoidi, lahko so antagonisti ali kompetitorji. Bistvo je, da zatirajo (agronomsko pomembne) rastlinske ali živalske škodljivce, se na njih ali v njih oziroma v njihovi bližini razvijajo in jih tako uničujejo. Njihovo nasprotje pa predstavljajo škodljivi organizmi, ki povzročajo ekonomsko škodo.

Koristni organizmi, ki so zelo zaželeni v pridelavi zelenjadnic:

– plenilci ali predatorji se hranijo z rastlinskimi škodljivci. To so dvopika polonica (Adalia bipunctata), sedempika polonica (Coccinella septempunctata), navadna tenčičarica (Chrysoperla carnea), cvetna plenilka Orius majusculus, navadna plenilska hržica (Aphidoletes aphidimyza), muha trepetavka (Episyrphus balteatus) in druge.

– parazitoidi, katerih odrasli osebki parazitirajo različne razvojne stadije škodljivcev in ti umrejo. To so parazitoidi listnih uši (Aphidius matricariae, Aphidius ervi), najezdnik rastlinjakovega ščitkarja (Encarsia formosa) in drugi.

Ekološke niše

Te pogosto nevidne in zapostavljene pomočnike oziroma sodelavce v domačem vrtu lahko varujemo tako, da se izogibamo nepotrebni rabi insekticidov. Kadar je potrebno uporabiti insekticide, izberimo tiste, ki so manj ali sploh niso nevarni za koristne organizme. Spremljajmo pojav in širjenje škodljivih organizmov v posevku ter se njihovega zatiranja, kadar je seveda to možno in smiselno, lotimo le na robovih parcel. Ohranjajmo in ustvarjajmo ekološke niše, kamor se koristni organizmi v času obdelave posevkov umaknejo. Kot ekološka niša so dobrodošle tudi različne cvetoče dišavnice, začimbnice, okrasne rastline. Ekološko nišo ustvarimo tudi tako, da v domači ohišnici, ne pokosimo celotne površine trate naenkrat, ampak puščamo vmes nepokošene pasove, ki jih pokosimo kasneje, ko na prej pokošenih delih znova zacvetijo rastline v travni ruši. Za koristne vrste poskrbimo tudi s setvijo ali sajenjem kamilic, redkve, boreča, boba, sončnic, ajde, facelije in drugih cvetočih okrasnih rastlin, zelišč in dišavnic. Cvetoče rastline bodo v bližino vrtov in v same vrtove privabile koristne organizme in poskrbele, da se bodo ti organizmi v tem okolju našli tudi dovolj hrane in se v njem dobro počutili.

Za varovanje in vzpodbujanje koristnih organizmov lahko poskrbimo tudi s postavljanjem različnih domovanj oziroma zavetišč (včasih poimenovani hoteli za žuželke ali žuželčniki). O oblikah in postavitvi žuželčnikov smo v preteklih letih v reviji Moj mali svet že pisali.

Opraševalci

Ali veste, da je od opraševanja žuželk odvisnih približno 4/5 kmetijskih rastlin in da od opraševanja ni odvisna samo količina, ampak tudi kakovost pridelka? Plodovi, ki se razvijejo na cvetovih, ki so dobro oprašeni, so lepši, bolj hranljivi in bolj obstojni.

Med opraševalci kmetijskih rastlin je zagotovo najbolj poznana kranjska čebela, pomembno vlogo pa imajo tudi divji opraševalci, in sicer divje čebele (35 vrst čmrljev in več kot 500 vrst čebel samotark), muhe trepetavke (300 vrst), metulji, nekateri hrošči in tudi ose.

Opraševalce ogrožajo pomanjkanje hrane, pesticidi, bolezni, pomanjkanje gnezdišč in uvažanje čmrljev. Spremembe v okolju so za divje opraševalce še bolj usodne kot za čebelo. Čebelarji skrbijo za svoje čebele in jih v neugodnih razmerah tudi hranijo, divji opraševalci pa so prepuščeni sami sebi. Obilje hrane za opraševalce je v času cvetenja sadnega drevja, a opraševalci potrebujejo hrano tudi prej in potem. Najboljši vir hrane za opraševalce so pisani cvetoči travniki, pomagamo pa jim lahko tudi s setvijo različnih, že pri koristnih organizmih omenjenih, medovitih rastlinah kot so na primer sončnice, facelija, ajda in boreč.

Primerne rastline na vrtu

V vrtovih in na zeliščnih gredicah lahko opraševalcem in koristnim organizmom pomagamo zagotoviti hrano tudi s setvijo ali sajenjem navadnega kopra, kumine, bazilike, drobnjaka, navadne dobre misli, pelina, mete (poprove in mačje), rožmarina, žajblja, vrtnega in kraškega šetraja, materine dušice, baldrijana in še bi lahko naštevali. V ohišnicah naj rastejo tudi maline in robide, ki bodo s svojimi plodovi razveseljevale vse družinske člane, prijatelje in sorodnike, hkrati pa bodo v času cvetenja nudile tudi hrano za številne opraševalce. Na gredicah z okrasnimi rastlinami, naj svoje mesto najdejo tudi hermelike, ameriški slamnik, rudbekija, spomladanska resa. Med medovite rastline uvrščamo tudi jesenske astre, topinambur, žlezavo nedotiko, orjaško in kanadsko zlato rozgo, vendar bodimo pri sajenju teh previdni, saj so to invazivne rastline. Na vrtu se širijo in ko zmanjka njim namenjenega prostora, pristanejo na kompostnem kupu, ob robovih gozdov, na brežinah vodotokov in podobno, kjer zaradi nekontroliranega širjenja negativno vplivajo na biodiverziteto in na sam ekosistem.

Zdravo okolje za pomočnike

Poleg hrane in gnezdišč koristni organizmi in opraševalci potrebujejo tudi zdravo okolje. Na okolje pomembno vplivamo pridelovalci. V skrbi za njihovo zdravo okolje je pomembna tudi pravilna uporaba pesticidov. Če moramo nujno škropiti z nevarnim sredstvom, to naredimo zvečer. Pred tretiranjem trajnih nasadov s čebelam nevarnimi sredstvi cvetočo podrsat pokosimo, zmulčimo ali pa na kakšen drug način preprečimo zanos uporabljenih sredstev na cvetočo podrast. Zaradi zaščite čebel in ostalih opraševalcev pa pri uporabi sredstev za varstvo rastlin ne pozabite, da v času cvetenja gojenih rastlin ne smemo uporabljati sistemično delujočih sredstev za varstvo rastlin, ki so čebelam nevarna. Hkrati lahko v času cvetenja kontaktno delujoča sredstva uporabljamo le v nočnem času, oziroma v času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če imajo na etiketi navedeno, da predstavljajo nevarnost za čebele in da se v času cvetenja v ne smejo uporabljati.

Koristni organizmi, čebele in divji opraševalci so v naših vrtovih in ohišnicah zelo zaželeni in vedno dobrodošli. Zavedajmo se, da divji opraševalci povečajo pridelek tudi tam, kjer je medonosnih čebel veliko in da za opraševanje potrebujemo tako medonosno čebelo kot divje opraševalce.

Zaradi pozebe v prvi dekadi aprila, ki je močno prizadela sadovnjake po celotni Sloveniji, bo letos naša pomoč koristnim vrstam in vsem opraševalcem še posebej dobrodošla. Še je čas, da v vrtove in ohišnice posejemo ali posadimo rastline, ki bodo nudile vir hrane tudi tem vrstam in da z umno uporabo sredstev za varstvo rastlin poskrbimo tudi za zdravo okolje za omenjene vrste.

Iris Škerbot