Ko se lepota stopnjuje
Dreni so na vrtovi posajeni kot okrasne rastline. Nekateri med njimi po cvetenju oblikujejo tudi užitne plodove ali drnulje. To jim daje poleg okrasne tudi uporabno vrednost. Dreni spadajo v družino Cornaceae (drenovke), v kateri je 45 različnih vrst drenov. Večina izmed njih naravno raste v severnem zmernem klimatskem pasu. Večinoma so okrasni grmi ali manjša drevesa, nekateri pa so tudi zelnate trajnice. Večina izmed njih ima nasprotno nameščene liste. Nekaj je izjem, kjer so listi nameščeni izmenično, to sta denimo Cornus controversa in Cornus alternifolia. Cvetovi so pri večini drenov beli in se pojavljajo v okroglih ali ploščatih pakobulastih socvetjih. Nekatere vrste imajo socvetja obdana z obarvanimi braktejami (krovni listi).
Cornus mas (rumeni dren)
Najbolj zgoden med vsemi dreni je rumeni dren, ki lahko raste kot grm ali manjše drevo. Zaradi zgodnjega cvetenja je tudi pomembna zgodnjepomladanska čebelja paša. Listi so enostavni, jajčaste do eliptične oblike, dolgi med 8 in 10 cm ter zelene barve. Jeseni se listje obarva rdeče. Cvetovi so rumeni, odpirati se začnejo februarja ali marca (odvisno od vremena), še pred olistanjem. Po cvetenju se razvijejo koščičasti plodovi (drnulje), ki so rdeče, popolnoma zrele pa že skoraj črne. Plodovi so dolgi do 2 cm, eliptične oblike in kislo-trpkega okusa. Ko so plodovi popolnoma zreli, so zelo sladki. Še bolj sladke in večje plodove (do 3 cm) kot osnovna vrsta ima sorta ‘Jolico’.
Rumeni dren
Cornus alba (beli dren)
Beli dren ima grmasto razrast, ki je sprva pokončna, kasneje pa razprostrta. Novi poganjki so koralno ali krvavo rdeči. Listi so enostavni, jajčaste do eliptične oblike, dolgi 4 do 8 cm, zeleni. Jeseni se obarvajo rdeče. Cveteti začne maja ali junija. Cvetovi so drobni, zvezdaste oblike in rumenkasto bele barve. Združeni so v socvetja. Po cvetenju se razvijejo belkasti (od tu ime beli dren) do modrikasti plodovi, ki so okrogle oblike. Plodovi niso užitni.
Sorte belega drena, ki jih sadimo::
– ‘Elegantissima’ ima belo obrobljene robove listov,
– ‘Spaethii’ ima rumeno obrobljene robove listov,
– ‘Gouchaultii’ ima liste z rahlo rožnatim odtenkom in rumeno obrobljene robove listov,
– ‘Sibirica’ ima živo koralno rdeče poganjke, ki najbolje pridejo do izraza pozimi,
– ‘Kesselringii’ pa ima temno škrlatne, že skoraj črne poganjke.
Beli dren
Cornus sanguinea (rdeči dren)
Rdeči dren ima grmasto razrast. Ime je dobil po rdečih šibah, ki najbolj pridejo do izraza v zimskih dneh. Listi so enostavni, eliptične oblike, dolgo 4 do 8 cm, zeleni. Jeseni se obarvajo intenzivno rdeče. Zacveti maja ali junija z belimi cvetovi, ki so neprijetno dišeči. Pogosto ponovno zacvetijo še pozno jeseni. Po cvetenju se razvijejo okrogli plodovi, ki so črne barve in neužitni. Zelo zanimiva je sorta ‘Midwinter Fire’, ki ima v spodnjem delu oranžno-rdeče v zgornjem delu pa rumenkaste poganjke, ki najbolj pridejo do izraza, ko odpade listje.
Cornus controversa (pagodasti dren)
Pagodasti dren je manjše ali srednje veliko drevo, katerega poganjki izraščajo vodoravno. Listi so ovalne do eliptične oblike, dolgi 7 do 16 cm, zeleni. Jeseni se lahko obarvajo vijolično. Cveti junija z belimi cvetovi, ki so združeni v ploščata pakobulasta socvetja. Po cvetenju se razvijejo modro črni plodovi, ki so še kar veliki.
Lepa je tudi sorta ‘Variegata’, ki ima belo obrobljene liste. Najbolj zanimiva je v času olistanja, ko se listi barvajo od živo zelene, rumene in bele barve. Sorto je potrebno saditi na bolj zavetnih lega, saj ne prenaša dobro zmrzali.
Cornus florida (floridski dren cvetnik)
Floridski dren cvetnik je lahko večji grm ali manjše drevo. Listi so ovalne do eliptične oblike, dolgi 7 do 15 cm, temno zeleni, zgoraj in spodaj belkasti. Jeseni se obarvajo v zelo lepo škrlatno do vijolično barvo. Cveteti začne maju ali junija z zelenkastimi cvetovi, ki so obdani s štirimi belimi braktejami. Po cvetenju se pojavijo škrlatni plodovi, ki so veliki 1,5 cm. Najbolj poznana in zanimiva je sorta ‘Rubra’.
Japonski dren
Cornus kousa (japonski dren cvetnik)
Japonski dren cvetnik je velik eleganten grm. Listi so ovalne do eliptične oblike, dolgi 5 do 9 cm, temno zeleni zgoraj, spodaj pa modrozeleni. Jeseni se listi obarvajo temno rdeče ali škrlatno. Cveti junija. Cvetovi so zelenorumeni in obdani s štirimi belimi braktejami. Po cvetenju se razvijejo plodovi, ki so na prvi pogled podobni malinam. So temno rožnati in veliki do 2 cm. Plodovi so užitni.
Sorte, primerne za sajenje v okrasni vrt:
– ‘China Girl’ izdatno cveti juniju ali julija. Zeleni listi se jeseni obarvajo v živo rdečo barvo.
– var. Chinensis cveti maja ali junija. Cvetovi so obdani z belimi braktejami in so večji kot pri C. kousa.
– ‘Satomi’ zacveti zgodaj junija in cveti skoraj do konca julija. Cvetovi pa so obdani s štirimi rožnatimi braktejami.
Cornus nuttallii (pacifiški dren)
Pacifiški dren je večji grm ali manjše drevo. Listi so eliptični do ovalni, veliki 6 do 12 cm, zeleni. Jeseni se obarvajo v živo rumeno do oranžno-rdeče. Cveteti začne maja. Cvetovi so majhni, zeleno vijolični, obdani so s štirimi do osmimi (večinoma pa s šestimi) kremasto belimi braktejami. Celoten cvet tako v premeru meri več kot deset cm. Po cvetenju se pojavijo plodovi, ki so rdeče oranžni in oktobra dozorijo.
Z dreni si lahko vrt popestrimo od pozne pomladi in tudi v zimskih dneh, ko s svojimi vejami popestrijo monotonost zime. Iz užitnih drnulj pa si lahko pripravimo tudi dobre marmelade.
Tanja Kozar Planinšek