Maline najbolj odporne januarja in februarja

Maline so v zimskem času za mraz zelo odporne. Težava z odpornostjo nastopi v zgodnji jeseni, če pritisne hladen mraz še preden se rastlinski sokovi iz poganjkov preselijo v koreninski sistem. Konec novembra les prenese do -19 °C, brsti pa do -15 °C. Nevarno je tudi spomladi, ko začne mraz že popuščati in se občasno pojavijo nenadne ohladitve. V aprilu les prenese do -23 °C, brsti pa le do -5 °C.

Maline sonajbolj odporne proti nizkim temperaturam januarja ali februarja, dva meseca po začetku mirovanja (endodormanca).

V globokem mirovanju februarja les prenese do -36 °C in brsti do -24 °C (odvisno od sorte). Odpornost rastlin je namreč odvisna od dolžine in globine mirovanja. Med mirovanjem so cvetne zasnove in prevodni sistem za vodo (ksilem) odporni in ne pride do pozeb.  Če se v obdobju globokega počitka mirovanje prekine z dvigom temperature nad 10 °C za na primer tri dni, se odpornost zmanjša. Ob prekinitvi mirovanja se namreč vedno začne razvoj rastline, kar vpliva na večjo občutljivost. Na zimski mraz so bolj občutljive debelejše rodne veje od  tanjših. Pozeba cvetov je izredno redka, saj maline cvetijo pozno, cvetovi pa so tudi zelo odporni. Zaprt cvet prenese do -3 °C, odprt cvet pa do -5 °C.

Črni ribez

Robida bolj občutljiva za mraz

Robida je za mraz manj odporna. Pred desetletji je veljalo pravilo, da naj bi se nasadi robid sadili le v vinogradniških območjih, v bolj hladnih predelih pa ob stene gospodarskih poslopji ali hiš. Danes se teh priporočil ne držimo več, saj robide sadimo v visokogorje, kjer zimske temperature ne padejo pod -20 °C.  Kljub temu, da nadzemni del robide občasno pozebe, ostane koreninski sistem običajno neprizadet. Robida je trajnica, ki ima trajen le koreninski sistem, nadzemni del rastline pa živi dve leti. Ob zimski pozebi nadzemnega dela izgubimo le eno rodno leto in ne tako kot pri drevesastih trajnicah (na primer kaki, oljka), kjer je ob hudih pozebah pridelek prizadet več zaporednih let. Zgodnje spomladanske pozebe  cvetnih nastavkov pri robidah ne poznamo, ker robide cvetijo zelo pozno, ko so vremenske razmere že ustalijo.

Vršiček ameriške borovnice

Ribezi prvi ozelenijo

Črni, rdeči in beli ribezi so zelo odporni proti nizkim zimskim temperaturam, saj izvirajo iz območij s hladnimi zimami z veliko snega. Pozimi prenesejo od -20 do -30 °C. Problem pri ribezih nastopi zgodaj spomladi, saj so to rastline, ki prve ozelenijo. Pogosto se zgodi, da začnejo cveteti že prve dni marca, ko temperature zraka še zelo nihajo. V tem času zaprt cvet prenese do -5 °C, odprt do -2 °C, oplojen pa do -1 °C. Težave nastopijo, če je obdobje nizkih temperatur dolgo. Če je kratko, le kakšno jutro, škoda zaradi zimske pozebe ni velika. Zaradi spomladanskih pozeb so pogosto grozdi ribezov redki in ‘prestreljeni’.

Ameriška borovnica je med jagodičastimi rastlinami proti zimskem mrazu najbolj odporna rastlina, saj izvira iz zelo hladnih območij Severne Amerike.

V Sloveniji so posamezne sorte delno pozeble le v zimi 1986/87, ko so temperature padle pod -36 °C. Na izrazito hladna območja odsvetujemo sajenje manj odpornih sort, kot sta denimo Brigitta in Bluehaven, ki pogosteje pozebeta.

Rodni brsti ameriške borovnice

Kljub temu, da so jagodičaste rastline proti zimskem mrazu zelo odporne, pa tistim, ki imate te rastline posajene v loncih svetujem, da jih zavarujete s koruzno ali pšenično slamo, smrekovimi vejami ali vrtnarsko vlakninasto prevleko.

Darinka Koron