Število strokov v glavici je sortna značilnost česna. V Sloveniji sta med pridelovalci poznana ozimni ali zimski oziroma jesenski česen ter jari ali spomladanski česen. V preteklosti je bila pri nas uveljavljena pridelava zimskega česna, vse bolj pogosto pa pridelujemo spomladanski česen.

Tudi jari česen sadimo jeseni

Česen je občutljiv za dolžino dneva, zato ozimni česen mnogi imenujejo kar jesenski. Te sorte sadimo jeseni od oktobra dalje. Ne sadimo ga prezgodaj, ker bodo listi preveč bujni, take rastline pa so slabo odporne proti mrazu in lahko pozimi pozebejo. Če pa česen sadimo prepozno jeseni, se stroki ne bodo ukoreninili do zime. Za oblikovanje glavic ozimnih sort česna so nujno potrebne nizke zimske temperature. Zgodaj spomladi so velikokrat neugodne razmere za sajenje; lahko je zemlja presuha ali pa še pokrita s snežno odejo in zmrznjena. Sajenje aprila in maja pa spet ni priporočljivo, saj je takrat dan že precej dolg in temperature visoke, kar povzroča slabšo rast vegetativnega (zelenega) dela. Posledično se slabo razvijejo tudi njegovi stroki. Razviti so zgolj lažno steblo in listi, ostanemo pa brez glavice in strokov. Zato priporočamo, da jari česen sadite pozno jeseni. Najprej posadite ozimnega, kakšen teden za tem pa še jarega.

Prvi vidni list tik pred zimo je dober znak za prezimitev česna.

Kateri je boljši

Pogosto se ne moremo odločiti, kateri tip česna naj gojimo: ozimnega ali jarega. Morda vam bo v pomoč nekaj podatkov o obeh tipih.

Glavna prednost ozimnega česna je, da navadno oblikuje debelejše glavice, v katerih pa je seveda manjše število strokov.

Večje stroke laže pripravljamo v kulinariki. Za ozimni česen je značilen tudi manj izrazit okus in slabša sposobnost dolgotrajnejšega skladiščenja. Jari česen po navadi oblikuje manjše glavice in v njej večje število drobnejših in bolj aromatičnih strokov. Kakršna koli bo odločitev, jari ali ozimni, ne bomo veliko zgrešili.

Priprava tal in gnojenje

Pred sajenjem zimskega česna tla prelopatamo. Za sajenje jarega česna spomladi tla osnovno obdelamo že jeseni in brazde poravnavamo tik pred sajenjem spomladi, sicer pa velja enako kot za ozimni česen. Tlaobdelamo 10 do 14 dni pred sajenjem. 

Česen kot čebulnica ni zahteven za hranila in ne prenaša dobro obilnejšega organskega gnojenja tik pred sajenjem.

Hranila v obliki organskih gnojil (hlevski gnoj ali preperel kompost) dodajamo že predhodnemu posevku, saj česen zelo slabo prenaša gnojenje s svežimi organskimi gnojili, zato ga priporočamo saditi šele dve do tri leta po tem, ko smo nazadnje gnojili z organskimi gnojili. Če pa kemična analiza tal pokaže, da v tleh manjka ustreznih hranil, ta dodamo pred sajenjem v obliki mineralnih PK gnojil. Z dušikom česen gnojimo spomladi v najmanj dveh obrokih, a ni potrebno pretiravati, ker ga je pogosto zaradi zgodovine gnojenja tal v tleh dovolj na razpolago.

Stroki, primerni za sajenje

Iz jeseni posajenih strokov se najprej razvijejo gladki in ozki listi, spomladi pa glavica s stroki, kar je tudi cilj pridelave. Ko so rastline visoke približno 15 centimetrov, se v pazduhah novo razvijajočih listov začnejo tvoriti novi stroki.

Za sajanje so najbolj primerni zunanji, debelejši stroki. Debelina stroka namreč nakazuje velikost bodoče glavice.

Drobne stroke posadimo ločeno in lahko tudi gosteje. Ti bodo dali manjše, a tudi uporabne glavice. Lahko služijo tudi za zgodnje spomladansko pobiranje in puljenje mladega česna.

Za uspešno pridelavo je pomembna primerna sadilna razdalja.

Sadilne razdalje

Odbrane glavice do sajenja hranumo pri temperaturi 4 do 15 °C in nizki relativni zračni vlagi.

Glavice razdelimo oziroma stročkamo tik pred sajenjem. Tako po sajenju preprečimo nezaželeno prezgodnjo rast listov namesto korenin.

Ozimne sorte česna sadimo na medvrstno razdaljo 20 do 25 centimetrov ter v vrsti 7 do 10 centimetrov narazen. Pri razdalji sajenja moramo upoštevati, da ga bomo morali spomladi vsaj dvakrat ali trikrat okopali, preden bo dokončno strnil vrste, saj takrat to ne bo več mogoče. Pozorni smo tudi na globino sajenja.

Česen posadimo pet do sedem centimetrov globoko oziroma dva- do trikrat tako globoko kot je debel strok.

Sadilne razdalje pri jarem so podobne, le da ga lahko v vrsti zaradi manjših strokov in kasneje glavic sadimo gosteje, in sicer tudi na 5 do 8 centimetrov razdalje v vrsti.

V ugodnih jesenskih razmerah in ustrezni talni vlagi ter temperaturi tal in zraka bo česen vzniknil v 10 do 14 dneh. Posadimo ga torej ob pravem času in prav nič ni narobe, če oblikuje že kakšen list ali dva še pred nastopom zime.

Igor Škerbot