Naši predniki so grobove spontano okraševali z barvnimi kamni, ki so jih na gomilo postavljali v obliki različnih simbolov, sveče pa so prižigali le najpremožnejši. Danes mnogi pri okraševanju grobov pretiravajo, zato naj vam zaupamo, da je dovolj, če na grobu poskrbimo za preprosto, a lepo vzdrževano (trajno) zasaditev in morda nekaj premišljenih poudarkov, ki nas na poseben način spominjajo na naše pokojne.

 V razmislek in navdih vam bomo skušali podrobneje predstaviti zelo star običaj urejanja oziroma krašenja grobov, ki v sebi nosi veliko simbolike: polaganje manjših kamnov in kamenčkov na grob. Dejanje velja za gesto spoštovanja in spominjanja na pokojnika, ki ima svoj izvor še v prazgodovini, ko so kot zaščito pred vremenskimi vplivi in divjimi živalmi na vrh gomile polagali kamne in tako zgradili grob. Do današnjih dni se je v svetu običaj ohranil predvsem kot judovska tradicija, a je lahko tudi nam v navdih za drugačno, manj potrošniško naravnano ureditev groba in spominjanje na tiste, ki jih ni več med nami.

 Nadgradnja starega običaja

Obiskovalec pokopališča naj bi vsakokrat, ko obišče izbrani grob, namesto prižiganja sveč in prinašanja cvetja nanj položil manjši kamen. S tem izpričuje drugačen pristop in zrel odnos do življenja in smrti – nič več bahanja in primerjanja s sosednjimi grobovi. Smrt je absolutna, za vse neizbežna, ne glede na to, kako velik in mogočen je naš grob. Sveče dogorijo in jih zavržemo, cvetje se posuši ali zgnije, kamen pa je večen, v njem za vedno ostane drobna molitev oziroma poklon pokojniku.