Izvira iz severne in srednje Evrope, Kavkaza in zahodne Azije. V Sloveniji ga v naravi najdemo na prodnatih obrežjih rek in je na seznamu ogroženih rastlinskih vrst. Je ena najbolj raziskanih rastlin glede količine vitamina C in ker ni zahtevna glede rastnih pogojev, jo gojijo v velikih predelih severne Evrope (Finska) in Azije, v Sloveniji pa v Savinjski dolini.

Ustrezajo mu globoka in bogata tla, obsijana s soncem, uspeva pa tudi v zelo revnih in sušnih predelih. Je privlačna rastlina, ki zraste od štiri do šest metrov visoko. Listi, ki se razvijejo na močnih in pokončnih vejah, so dekorativni ozki in dolgi in na zgornji strani srebrnkasto-zelene barve.

BERITE revijo MOJ MALI SVET. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Primeren za urbano okolje

Zaradi hitre in kompaktne rasti, odpornosti proti zmrzali, onesnaženost in večje količine soli v tleh se ga veliko uporablja tudi v urbanem okolju. Pogosto ga sadijo ob cestah, v javnih nasadih, mestnih jedrih ali parkiriščih. Dobro uspeva tudi v vrtu. Rakitovec lahko uporabljamo za okrasno živo mejo ali ga sadimo kot soliterno drevo. Dobro prenaša rez, zato ga lahko režemo v poljubno obliko. Z gojenjem samo moških ali samo ženskih rastlin dobimo srebrnolistno, proti suši odporno rastlino, ki je nezahtevna glede oskrbe. Koreninski sistem je zelo obsežen in razvit, zato je primeren za terasaste vrtove, ker dobro utrjuje brežine. Zaradi agresivnih korenin moramo biti pozorni, da ga ne sadimo preblizu pohodnih poti in hiše.

Moška in ženska rastlina

Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da bo bogato obrodila le, če posadimo moške in ženske rastline v razmerju 1:6 ter tako zagotovimo uspešno oploditev. Do oploditve pride izključno z opraševanjem z vetrom. Cveti pred olistanjem, aprila in maja. Iz oplojenih cvetov se konec poletja razvijejo majhni jajčasti oranžno-rumeni plodovi, ki dozorijo jeseni in ostanejo na grmu do pozne zime. Jagode nabiramo od septembra do sredine oktobra, tik preden dozorijo, saj je v tem času količina vitamina C v njih najvišja, medtem ko je količina maslene kisline najmanjša. Maslena kislina namreč daje neprijeten, nekoliko trpek in grenak okus.

Razmnožujemo ga s semenom, če želimo ohraniti sortne značilnosti, pa na različne vegetativne načine: z delitvijo grma, s koreninskimi potaknjenci ali z olesenelimi in zelenimi stebelnimi potaknjenci. Rastline razmnožene iz semena potrebuje več let preden začnejo roditi.

Vitamini in maščobna olja

Rakitovec je cenjen prav zaradi okusnih in zelo zdravih plodov, ki so sicer majhni in kisli, a se ponašajo z izredno hranilno vrednostjo. Jagode so dragocene zaradi velike vsebnosti vitaminov C, B1, B2, B6, A, F in E, njihova količina pa je odvisna od rastišča, podnebja in letnega časa. Sveži plodovi vsebujejo 5 do 12 % maščobnega olja in številne organske kisline (citronska, vinska, jabolčna in jantarjeva). V semenu je veliko nenasičenih maščobnih kislin. Zaradi takšne sestave se uporablja tako v živilski kot kozmetični industriji. Sadež rakitovca je zaradi svoje vsebnosti olj sestavina hranljivih krem za nego obraza, za zaščito pred UV žarki, pri zdravljenju opeklin, ekcemov in drugih kožnih bolezni.

Predelava za zdravo prehrano

Uživamo ga lahko surovega, vendar je večino ljudem prekisel, zato ga največkrat skuhamo in uporabimo za pripravo čaja, sadnega soka z drugim sadjem in marmelado. Sveže stisnjen sok se uporablja pri zdravljenju prehladov, vročinskih stanj, izčrpanosti itd. Ker so plodovi neverjeten vir hranilnih snovi in vitaminov, jih je vredno poskusiti. Spoznajte rakitovec!

Nina Hvalec