Sonce je sijalo na žareče liste, ozadje tega prelepega umetniškega dela pa so predstavljali črni oblaki. Narava je bila tako lepa kot že dolgo ne.

Čudoviti so bili ameriški ambrovci s svojimi zvezdastimi listi močnih rdeče-vijoličnih barv. Dobra konkurenca so bili javorji, oktovci, bukve, gabri. Kot vsako jesen je bila zelo vpadljiva nizka grmovnica, krilata trdoleska s skoraj flourescentno rožnatimi listi. Na drugi strani pa kontrast – svetli, rumeni listi ginkov, brez, jesenov, platan ter določenih javorov.

Čudovitim jesenskim dnem je sledilo nekaj vetrovnih dni in veter je vse to listje v kratkem času odpihnil z dreves. Kar naenkrat je bilo vse prekrito z listjem: vrtovi, ceste, poti, avtomobilov na parkiriščih se sploh ni videlo.

Listje je za drevesa pomemben, za nas pa pomemben in lep proizvod, a jeseni se ga lahko hitro nabere preveč. Večje količine pograbimo, zadnje listke pa večinoma kar pustimo na trati pod drevesi. Še posebej s poti in dovozov ga navadno pometemo ali spihamo.

Preperelo listje

Če imate tega materiala veliko, lahko iz njega naredite zemljo listovko. Listovka je zemlja, ki jo pripravimo s kompostiranjem listja, njen približek pa je vrhnji sloj zemlje, ki se pod listjem ustvari v naravi. To je prst, ki vsebuje veliko humusa, zato je rahla in zračna. Njen pH je 5 do 6,5, kar pomeni, da je kisla. Vanjo lahko sadimo rastline neposredno ali ji primešamo druge substrate in tako pripravimo namenske zemlje. V preteklosti, ko je bilo na prodaj manj substratov, je bila ena listovka najpomembnejših prsti za presajanje sobnih rastlin. Zelo dobro se obnese tudi pri vzgoji sadik zelenjadnic.

Najboljšo listovko naredimo iz mešanega listja čim več različnih drevesnih vrst. Pomembno je, da uporabimo listje dreves, ki ne vsebujejo preveč tanina. Manj primerno je orehovo, hrastovo in kostanjevo listje. Takšno listje za pripravo listovke ne uporabimo samostojno, pač pa ga vedno pomešamo z listjem drugih vrst dreves.

Kaj vsebuje listovka

Listi so pravo bogastvo: spomladi se iz popkov razvijejo prvi mladi listki, nato postopno iz nežne in bleščeče svetlo zelene preidejo v zrelo temnejšo zeleno barvo, sčasoma postanejo bolj debeli, trdi in močni, dokler se pozno jeseni ne poslovijo od drevesa in nato v počasnem spustu pristanejo na tleh pod njim. Škoda bi jih bilo vreči v kontejnerje za biološke odpadke. Listovka je odlična zemlja za rastline, saj vsebuje veliko humusa in je prijetno rahla in zračna. Bogata je z minerali in hranili v sledeh. Drevesa zbirajo minerale iz tal, v zameno pa jeseni tlom povrnejo odvzete snovi z odpadlim listjem. Tako vse kroži in se vrača k svojemu viru. Jasno je, da s tem, ko nasilno prekinemo ta tok, delamo škodo in siromašimo okolje – pogosto zato, ker nimamo dovolj znanja, ali zato, ker sploh ne pomislimo, kaj počnemo. Potem se pa čudimo, zakaj je prst čedalje bolj borna, rastline pa čedalje bolj šibke, občutljive in bolne. To velja v enaki meri za gozdove in sadovnjake, vrtove in travnike. Vedno, ko prekinemo naravni tok vračanja snovi k svojim virom, povzročimo škodo – sprva komaj opazno, sčasoma težko popravljivo.

Listovka vsebuje zelo dobro razmerje hranilnih snovi in je odlična tako za presajanje sobnih rastlin, kot tudi kot naravno sredstvo za obogatitev tal v vrtu. Z malo predelave lahko iz nje pripravite tudi substrat za sejanje

 

Kup listja

Listje lahko kompostiramo skupaj z gospodinjskimi odpadki in drugim odpadnim organskim materialom, lahko pa iz njega pripravimo listovko. Na vrtu določimo prostor, kjer bomo kompostirali samo listje. Dobro je, da je na senčnem mestu, kjer se bo tudi vlaga zlahka zadrževala. Prostor lahko ogradimo s kosom žičnate ograje ali naredimo ograjo iz lesenih kolov, ki jih prepletemo z vejami leske ali vrbe. Jeseni pograbimo odpadlo listje in ga spravimo v ograjo. Liste potlačimo in jih dobro pohodimo, da naredimo prostor za še več listja. V dobro stlačenem kupu listja se bo zadržalo tudi več vlage. Listja za razliko od kompostnega kupa ne pokrivamo, saj je dobro, da ga moči dež. V listje se bodo v naslednjih mesecih naselili različni organizmi: glive, bakterije, stonoge, hroščki, gliste, deževniki in tudi večje živali. Kup listja nudi izvrstno zavetišče mnogim živalim, tudi ježem, krastačam, kuščarjem in slepcem, ki so dobrodošli gostje na vrtu.

Ko boste po letu dni (v suhih letih ali pri težje razgradljivih listih bosta verjetno potrebni dve leti) razdrli listni kup, boste zagledali trdno stlačeno gmoto, ki jo je težko zdrobiti. V njej  mrgoli drobnih bitjec. Gmoto razdrite, presejte in posušite na soncu, da bodo drobni organizmi zapustili zemljo in šli na delo drugam, najbolje pa, da jim omogočite, da se preselijo v vrtna tla. Po nekaj dneh kose zdrobite in presejte ter dodajte malo vode – listovka je pripravljena za sajenje. Če pa imate doma kokoši, vam bodo z veseljem pomagale. Ko listovko narežete (v tam primeru na debelejše kose), omogočite kokošim dostop v listnico. Kokoši se bodo do sitega najedle svojega plena, za zraven pa bodo razdrobile in očistile vašo listovko. Ostane vam le, da jo presejete in odstranite večje vejice in cele liste.

Nastajanje listovke je lahko dolgo tudi do tri leta, saj je odvisno od vlage, temperature in drugih pogojev. Zanesljivo pa je, da iz vsakega listja prej ali slej nastane listovka.

Dodatek vrtni zemlji

Pripravljeno listovko uporabimo v visokih gredah, preostanek damo na kompostni kup. Listje namreč razpada počasi, in če ga je veliko na kompostu, naredi nepredušen pokrov, zaradi katerega bi se v kompostnem kupu začelo gnitje in vretje. Listje lahko zdrobimo z drobilnikom in tako pospešimo njegovo razpadanje. Še ne povsem razpadlo listovko lahko porabimo tudi za zastirko. V dokončano listovko lahko neposredno sadimo rastline, vendar so pri tem določene omejitve zaradi njene pH vrednosti, ki je 5 do 6,5. Torej je nekoliko bolj kisla, kot je primerno za večino vrtne zelenjave. Njeno kislost lahko omilimo z dodajanjem apna ali pa jo preprosto uporabimo kot dodatek in pomešamo z drugo zemljo. Za rastline, ki jim ustreza kisla prst (azaleje, rododendroni, borovnice, kamelije, ciklame), pa je takšna kot je, odlična.

Vloga v naravi

Listje ima v gozdu svoj pomen – ko se jeseni drevje počasi pripravlja na zimski počitek, listje na drevesih preneha opravljati svoje dotedanje naloge in odpade. Odpadlo listje prekrije tla in prinese hrano in zaščito pred mrazom flori in favni, ki prebiva v tleh. Brez odpadlega listja ta ne bo preživela, zato ne pustošimo po gozdu in ne siromašimo okolja. Temeljito čiščenje gozdnih tal bo prej ali slej povzročilo škodo, zato ne grabimo listja do gozdnih tal in ga ne zbiramo vsako leto na istem mestu.