Tuja poimenovanja pa so holzbirne (nem.), european wild pear (ang.), perastro oz. pero selvatico (it.) ter poire sauvage (fr).

Sto osem sort moštnic 

V Löschnigovi pomologiji Die Mostbirnen iz leta 1913 je predstavljenih kar 108 sort moštnic. Te so bile razdeljene v 8 družin: hruške za peko, podolgovate hruške, široke hruške, okrogle hruške, velike gozdne hruške, majhne gozdne hruške, lepe hruške (rdeče hruške) in rdečemesnate moštnice. Kot vidimo, so bile gozdne hruške z dvema družinama pomembno zastopane v takratnem sortimentu hrušk moštnic. Hruško drobnico najdemo v naši kmetijski literaturi omenjeno že tudi prej, in sicer v Zalokarjevem Umnem kmetovanju in gospodarstvu iz leta 1854. Pod imenoma drobnica oz. wirtschaftsbirne je namreč navedena v skupini hrušk, ki rastejo na Kranjskem. Domneva se, da hruška drobnica skupaj s kavkaško hruško (Pyrus caucasica) predstavlja izvorno izhodišče današnji gojeni evropski hruški (Pyrus communis), ki ji pripada večina današnjega sortimenta hruške.

Umedena je sladka

Hruška drobnica še danes divje raste v Evropi in Srednji Aziji. Običajno v obliki drevesa s stožčasto krošnjo, redkeje v obliki grma. Listi so sprva puhasti, nato puh izgine. Vrhovi listov so izrazito koničasti. Poganjki so pogosto trnasti. Cvetovi so združeni v socvetja, v katerih je od 3 do 9 posameznih cvetov. Oblika plodov drobnice je okrogla do rahlo hruškasta. Plodovi so majhni do zelo majhni ter v premeru merijo največ 3 cm. Pecelj je zelo dolg, saj meri 5 cm in tudi več. Plodovi dozorijo oktobra in so ob obiranju zeleno rumeno do rumeno obarvani. Umedeni so prijetnega sladkega okusa. Vsebujejo 10 drobnih, črno obarvanih pečk. Plodove hruške drobnice lahko jemo sveže, kuhane, pečene ali sušene. Posušene drobnice so sicer dokaj neprijetnega videza, tako da je primerjava ”ima kot suha drobnica zgubančen obraz” povsem na mestu. Sveži plodovi se uporabljajo tudi za predelavo v mošt. Hruške drobnice so v preteklosti pogosto dodajali jabolkom pri pridelavi mošta. Znano je bilo namreč, da plodovi hruške drobnice vsebujejo veliko taninov, ti pa imajo pomembno vlogo pri samoočiščenju mošta. Pečke hruške drobnice se v drevesničarstvu uporabljajo kot izhodišče za vzgojo hruševih podlag – sejancev. Omeniti velja tudi gospodarsko vrednost lesa hruške drobnice, ki je v mizarstvu zelo cenjen, predvsem zaradi trdote in visoke gostote lesa.

Boštjan Godec