Je žužkocvetno medovito drevo, ki s svojimi belimi cvetovi že na daleč oznanja prihod pomladi. Ima užitne plodove in njen les je dragocen. Pomembno vlogo ima tudi kot okrasna rastlina.

Divja češnja je do 30 metrov visoko in do 12 metrov široko listopadno drevo. Raščavost in pričakovana življenjska doba je zmerna, največ do sto let. Prirašča do 60 let, pri 80 letih pa začne odmirati. V naravi divjo češnjo najdemo skoraj po vsej Evropi, razširjena pa je tudi po vsej Sloveniji. Uspeva posamezno ali v manjših skupinah, v mešanih nižinskih in srednjegorskih gozdovih.

Dobro raste na sončnih, toplih, rodovitnih tleh, ki so preskrbljena z vodo. Ljubi svetlobo in zasenčenje prenese samo v zgodnji mladosti, pozneje za rast potrebuje več prostora. V mladosti raste zelo hitro.

Ima srčast koreninski sistem, ki se prilagodi globini tal. Starejše drevo na težjih tleh razvije koreninski sistem do 60 centimetrov globoko, na peščenih pa do tri metre. Skorja je rjavosiva in tanka, posejana s prečnimi lenticelami. Šele pri večji starosti se začne lubje luščiti, skorja razpoka. Drevo razvije ravno deblo, ki raste skoraj do samega vrha krošnje, ki ima pokončno piramidalno obliko. Pri samostojno rastočih starejših drevesih je krošnja zaokrožena.

Cvetovi so beli in združeni v sedečih kobulih. Cveti aprila in maja, hkrati z olistanjem ali malo pred njim. Koščičasti plodovi češnje dozorijo sredi poletja in so komajda večji od grahovega zrna, sicer pa zelo podobni svojim žlahtnim sorodnicam, le da so nekoliko bolj trpkega okusa. Listi so enostavni in eliptični. Posebnost listov so stranske žile, ki ne segajo do listnega roba, najbolj razpoznaven znak pa sta dve jasno vidni rdeči žlezi na vrhu peclja.

Cenjen češnjev les

V naravi ima pomembno ekološko vlogo, saj odpadlo listje bogati gozdna tla in izboljšuje njihovo rodovitnost.

Njeni plodovi so dragocen vir hrane za gozdne ptice, ki po drugi strani skrbijo za razširjanje češnje in pomagajo pri klitju, saj seme v koščici, ki je potovalo skozi ptičji želodec vzklije že prvo pomlad, drugo seme pa mora na gozdnih tleh preležati vsaj eno leto, preden požene kalček.

Les divje češnje je zelo cenjen. Češnjevina je srednje težek, rdečkastorumen, lep, zelo priljubljen les. Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, za izdelovanje glasbil in za intarzije. Zelo cenjeno je pohištvo iz češnjevine, še zlasti dragocen je češnjev furnir. Les ima tudi visoko kurilno vrednost in ker se pri gorenju sprošča prijeten vonj po češnjevem lesu, ga zelo radi uporabljajo za ogrevanje v kaminu.

Češnja je za marsikoga še privlačnejša poleti, ko nas razveseljuje z drobnimi, temnordečimi sadeži bogatega okusa. Plodove lahko uživamo sveže ali predelane v kompot, marmelado, sok, vino ali žganje. Uživanje njenih plodov ima tudi zdravilne lastnosti in se jih priporoča pri srčnih in ledvičnih boleznih, arteriosklerozi in debelosti. Ugodno vplivajo na rast zob in kosti.

Zaradi lepega cvetja, plodov in lepo oranžno ali rdeče obarvanega jesenskega listja je divja češnja tudi okrasno drevo. Na podeželju jo sadijo ob hišah in poteh, v mestih po parkih, večjih hišnih vrtovih in v drevoredih. Pri uporabi je potrebno upoštevati, da so številni plodovi lahko zelo moteči na tlakovanih površinah.

Med znanimi sortami je najlepša Prunus avium ‘Plena’ s svojimi polnimi, gostimi cvetovi.

Simbol življenja, lepote in ljubezni

Še bolj znane so japonske cvetoče češnje, ki sestavljajo taksonomsko kompleksno skupino in vključujejo več dobro znanih taksonov, kot je P. subhirtella, Prunus × yedoensis (češnja Yoshino), P. serrulata (tudi znan kot skupina Sato-zakura) s svojimi številnimi kultivarji, in številne druge vrste. Japonci častijo cvetoče češnje zaradi zelo kratkega časa cvetenja, ki simbolizira življenje, ki je sijoče in lepo, a hkrati minljivo. So tudi simbol lepote in ljubezni. Zanje je cvetenje češenj eden najbolj cenjenih naravnih prizorov. Že več kot tisoč dvesto let je čas cvetočih češenj vsakoletni dogodek za dvorjenje. Moški in ženske iz vseh družbenih razredov in poklicev organizirajo druženja, plese, se maskirajo, berejo poezijo in se zaročijo med padajočimi cvetnimi listi cvetov japonskih češenj.

Tudi divja češnja spada med lepša drevesa v naših gozdovih in s svojim videzom vpliva na estetsko podobo pokrajine.

Besedilo in fotografije: Lovro Šušek