Okrasne kovačnike pogosto sadimo na brežine, ki jih zimzelena pokrivna grmovnica (Lonicera nitida, Lonicera pileta) hitro preraste.

Japonsko kosteničevje (Lonicera japonica) je okrasna, delno zimzelena vzpenjavka, ki nas od junija do oktobra razveseljuje s številnimi belo rumenimi ustnatimi cvetovi, iz katerih se razvijejo dekorativne črne, rdeče, modre ali vijolične jagode. Gojene okrasne vrste imajo neužitne plodove, užitno je le modro kosteničevje (Lonicera carerulea L.) ali haskap jagoda.

Včasih sibirska borovnica

To vrsto gojimo prav zaradi plodov, ki jih lahko uživamo surove ali predelane. Haskap jagodo ljudje radi povezujejo z borovnicami. Delno verjetno zato, ker smo jo še nedavno nazaj imenovali sibirska borovnica, čeprav z njo nima nima nič skupnega, delno pa tudi zaradi značilne vijoličnomodre obarvanosti plodov. Pri nas jo na večjih površinah pridelujemo relativno kratek čas, v naravnem rastišču je prisotna v hladnejšem delu zahodne Evrope, Sibiriji in severni Aziji.

Prvi večji nasadi za tržno dejavnost so se v Sloveniji pojavili leta 2014, ko so na naš trg prišle novejše in okusnejše, manj trpke sorte.

Radovedni vrtnarji so na svoje vrtove haskap jagodo sadili že mnogo prej, poznali so jo pod imenom majska jagoda. Predvsem jih je k sajenju spodbudilo dejstvo, da za uspešno rast ne potrebuje kislih tal, kot to zahteva ameriška borovnica.

Po okusu plodova ameriške borovnice in haskap jagode nista zelo podobna, haskap jagode imajo kislo sladek okus, po videzu so plodovi večine sort bolj podolgovati kot pri značilno okroglih ameriških borovnicah.

Zori zgodaj spomladi

Pokončni, od 1 do 2,5 m visoki grmi začnejo brsteti že zelo zgodaj spomladi, ko se temperatura dvigne malo nad 0 °C. Rastlina je zelo odporna proti nizkim temperaturam, v času mirovanja pozimi prenese celo do –47 °C, brez težav cveti že pri 0 °C, cvetovi ne pozebejo tudi, če temperatura pade pod –10 °C.

Odpornost rastline proti nizkim temperaturam se je v zadnjih letih, ko se vse pogosteje soočamo z spomladanskimi pozebami še kako dobro izkazala. V mili zimi lahko začne cveteti že konec februarja, sicer pa cveti od marca do aprila, prve cvetijo ruske sorte, nato japonske.

Dozori približno tri mesece po cvetenju, v milejših zimah lahko torej prve plodove obiramo že konec maja. Plodovi so zelo raznovrstni, od podolgovatih, valjastih, hruškastih, zvončastih in celo v obliki banane, vsi pa imajo enotno temno modrovijolično barvo in siv poprh ter rdečo sredico. Velike razlike med sortami opazimo tudi po tem, kako se ločijo od peclja, nekatere sorte so bolj primerne za stojno obiranje – njihova lastnost je, da plodovi odpadejo že ob najmanjšem dotiku, druge imajo plodove, ki se težko trgajo in jih lahko med obiranjem zato tudi poškodujemo. Plodovi debelejših sort imajo maso od 1,5 do 2 grama in so veliki tri do štiri centimetre.

Ustrezno pripravljena tla

V preteklosti, ko smo se spoznavali s to za nas novo sadno vrsto, smo naredili kar nekaj napak. Predvsem smo velikokrat zanemarili dejstvo, da vsaka rastlina potrebuje osnovno pripravo tal za uspešno rast in razvoj. Če so okrasne vrste res primerne za vsako pobočje, senčno ali sončno, z veliko ali malo organske snovi, to nikakor ne moremo trditi za haskap jagode.

Osnova uspešne pridelave, pa naj bo to za pet rastlin za gospodinjsko uporabo ali za večje nasade za tržno dejavnost je, da pred sajenjem ustrezno pripravimo tla.

Priprava tal se običajno začne kakšno leto pred sajenjem in se bistveno ne razlikuje od priprave tal za sajenje ostalega jagodičja. Vse jagodičje se spogleduje z dobro osončenimi legami in organsko bogatimi tlemi, ki jih dodatno zrahljamo. Priporočeno je, da vsaj eno leto pred sajenjem površino zasejemo z rastlinami, ki obogatijo in izboljšajo tla. Pred sajenjem tla plitvo obdelamo in pripravimo 15 cm dvignjen in 70 cm širok greben. Na pripravljen greben razgrnemo agrotekstilno folijo, ki bo mlade rastline branila v tekmi s pleveli in hkrati prepuščala dež.

Če se pojavi potreba po namakanju, lahko kasneje ali že ob zasnovi nasada po vrhu agrotekstilne folije položimo kapljično namakalno cev.

Prostor med dvema vrstama zatravimo z deteljnimi mešanicami, ki bodo tla dodatno bogatile z dušikom iz zraka. Če ne uporabljamo zastirk, moramo biti še posebej previdni pri obdelavi tal okoli rastlin, saj imajo zelo plitev koreninski sistem. Haskap jagode sadimo jeseni, saj se spomladi začne rast že pri zelo nizkih temperaturah. Rastline sadimo v vrsti, za rast ne potrebujejo opore, prav tako so veje grma dovolj močne in pokončne, da se tudi obložene s plodovi ne povesijo. Razdalja med dvema rastlinama naj bo v vrsti od 1 do 1,5 m, med vrstami pa od 2,5 do 3 m, da lahko medvrstni prostor strojno obdelujemo.

Pomlajevanje grmov

Grm haskap jagode naj ima vsaj okoli 20 mladih vitalnih zdravih rodni vej. Gojitvena rez se izvaja vsako leto v času mirovanja rastline in temelji na osvetlitvi grma.

Izrežemo pregoste veje, odstranimo stare in poškodovane ter šibke poganjke, odstranimo do 25 % lesa. Najlepši pridelek je na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz starega lesa.

Rastline poleti zaradi vročine in pomanjkanja padavin pogosto odvržejo listje. To pomeni, da je rastlina prešla v dormantno stanje, kar pa posledično bistveno zmanjša volumen grma in s tem tudi pridelek.

Posadimo več različnih sort

V prvi vrsti je ne glede na namen nasada pomembno to, da posadimo več različnih sort, ki se med seboj uspešno oprašujejo. Haskap jagode so samoneoplodne, zato moramo v nasad umestiti vsaj dve ali več sort, s tem bomo zagotovo pridelali dober pridelek ter obiranje podaljšali vse do konca junija.

Nekatere sorte zorijo hkrati, večino sort pa obiramo vsaj dvakrat. Pridelek je odvisen od starosti rastline, ko ta ko po štirih do petih letih doseže polno rodnost, lahko na grmu oberemo tudi tri kilograme plodov.

Najbolj zdravi so sveži plodovi, njihova bogata vsebnost skupnih flavonoidov in velika količina vitaminov bo okrepila naš imunski sistem. Če po dveh dneh v hladilniku plodov ne uspemo pojesti, jih lahko zamrznemo ali predelamo v marmelade, sokove, sveži namreč niso dolgo obstojni. Ko se odločamo za nakup sadik, izberimo sorte z debelimi in okusnimi plodovi. V Sloveniji se v zadnjem času največ sadi sorta aurora, ki je kanadska sorta in ima velike plodove sladkega okusa. Dobre sorte, ki prav tako uspešno oprašujejo auroro, so indigo gem, heneybee in borealis.

Naj skrivnostna haskap jagoda oplemeniti jagodni izbor vašega vrta.

Nika Cvelbar Weber