Drevo je torej nekaj posebnega, v ljudeh vzbuja različne asociacije in domišljijo.

Davidia involucrata var. vilmoriniana je srednje veliko drevo, ki počasi raste. Hitrost rasti in višina sta odvisni tudi od rastnih pogojev. Na Kitajskem, od koder izvira, so drevesa lahko visoka 20 metrov, na severu Nemčije je drevo denimo v 35 letih zraslo 9 metrov v višino in 7 v širino, po drugi strani pa lahko nekje drugje v Nemčiji najdemo tudi 15 metrov visoke davidije.  Njegova krošnja je sprva piramidaste oblike, z leti pa se začne na vrhu razpirati in postane bolj okroglaste oblike. Pri nas naj bi dosegla približno deset metrov višine in štiri do šest v širino, zato je drevo zelo primerno tudi za atrijske vrtove.

V japonskih vrtovih

Je eno od značilnih soliternih – samostojno stoječih dreves japonskih vrtov. Pri nas je popolnoma prezimno in listopadno. Listi so veliki približno 8 do 14 cm, po obliki podobni listom lipe in zelo dekorativni.

Posebni cvetovi

Cvetovi so nekaj posebnega. Okrogle glavice sestavljajo številni prašniki. Prašnične niti so svetle, prašnice pa rjave, zato so glavice na videz rdečkasto rjave. Posebnost cveta sta ovršna lista, ki kot papirnata robčka ali nežno belo krilo obdajata glavico. Daljši je dolg približno 16 cm in pol toliko širok. Asociacije cvetov so drevesu tudi dale različna opisna imena. Ko ovršni listi padejo z drevesa, je pod krošnjo polno belih »papirnatih robčkov«. Če je pod krošnjo trata, je to še posebej kontrastno in lepo. Zacveti šele po nekaj letih, včasih traja med pet in deset let do pojava prvih cvetov. Plodovi so zeleni oreški velikosti 2,5 cm, ki vsebujejo tri do pet semen in so na dolgih pecljih.

Ne mara vetra

Davidija cveti maja in junija, čas cvetenja je tri tedne. Rada ima s hranili bogata, vlažna in propustna tla. Za tla ni pretirano občutljiva, načeloma ima raje  manj kisla do rahlo bazična tla. Slabo prenaša popolnoma izsušena tla, sploh prva leta po sajenju, zato ji v razmerah, kot vladajo to poletje, privoščimo bogato zalivanje vsakih 14 dni – to posebej velja za mlada drevesa, ki še niso globoko razvila koreninskega sistema. Sadimo jo na sončne do polsenčne lege, rada ima toploto, ne mara pa vetra.