Na štirih manjših nahajališčih po Sloveniji smo lahko konec pomladi deležni tudi živahnih barv in prijetnih dišav rumenega sleča (R. luteum).

Precej večjo pestrost rododendronov najdemo v Aziji, kjer uspevajo predstavniki, veliki vse od 10 cm pa do več metrov visokih dreves.

Nekatere vrste, denimo drevesasti rododendron (R. arboreum) se lahko dvignejo celo do 20 m visoko in ko so kot svoji nižji sorodniki skoraj povsem prekriti s cvetovi, so res nekaj posebnega.

Rastišče za rododendrone
Pri izbiri rastišča je najbolje poiskati mesto, ki po osenčenosti nekoliko spominja na gozdno gredo. Najbolje se bodo počutili na mestu, ki je zaščiteno pred močnim vetrom in neposrednim opoldanskim soncem, na primer na severni strani hiše, kjer bo sredi dneva senca.

Nekoliko več dela kot z iskanjem rastišča boste imeli s pripravo tal. Rastline so lahko precej občutljive glede na kislost tal, ki jim najbolj ugaja. Če so na vašem vrtu rahlo kisla tla, imate srečo, saj lahko vzgajate veliko različnih okrasnih in uporabnih rastlin. Na takšnih tleh je dostopnost najpomembnejših mineralnih hranil največja in rastline navadno ne bodo čutile pomanjkanja. Tudi aktivnost bakterij in deževnikov, ki so pomembni za strukturo tal, je pri takšnem pH optimalna. Kljub temu pa takšna tla ne bodo zadovoljila tudi rodendronov, ki potrebuje precej bolj kisel substrat.

Za pripravo kislih tal za rododendrone izkopljite veliko sadilno jamo, ki naj bo precej večja od koreninske grude rastline. Namesto izkopane prsti v sadilno jamo dodajte substrat za kisloljubne rastline. S tem boste rastlinam vsaj prvih nekaj let zagotovili ustrezno kisla tla.

Da preprečite ponoven dvig pH, lahko steno sadilne jame oblečete v sadilno folijo. Prosto pustite samo dno sadilne jame, s čimer boste zagotovili odtekanje deževnice.

Če želite čim manj dela z vzdrževanjem pH, izberite vrste in sorte, ki so manj občutljive za višji pH. Mednje spadata npr. sorti R. augustinii (Electra Group) ‘Electra’ in R. ‘Praecox’. Precej tolerantni so tudi rododendroni iz serije Triflorum. Še večjo toleranco kažejo sorte, ki so cepljene na podlago Inkarho. Slednje lahko prenesejo celo pH do 7,5.

Nega rododendronov
Veliko organske snovi v izkopani sadilni jami bo pomagalo tudi pri zadrževanju vlage. Rododendroni imajo namreč precej plitev koreninski sistem, zato lahko hitro trpijo zaradi poletne suše. Ob suhem vremenu jih je potrebno tudi dodatno zalivati.

Zaradi plitvih korenin moramo biti previdni tudi pri odstranjevanju plevelov. Najbolje je uporabiti zastirko, ki bo zmanjšala izparevanje vode in hkrati preprečila rast različnih plevelov.

Za gnojenje rododendronov uporabljajte posebna gnojila, saj običajna gnojila dvigujejo pH, kar lahko rododendronom škodi. Če se boste odločili uporabiti tudi mikorizne glive, ki izboljšajo uspevanje in prehranjenost rastlin, je potrebno izpostaviti, da imajo rododendroni svoj poseben nabor gliv. Najdemo jih le pri rododendronih in sorodnih rastlinah (npr. borovnice, brusnice in resje).

Če opažate, da listi rumenijo, je to lahko znak za pomanjkanje železa. Krivec je dvig pH tal. Odpravite pa ga lahko s sredstvi za zniževanje pH kot so različni žvepleni pripravki, amonijev sulfat in kompostirano lubje.

Bolezni rododendronov
Rododendroni so dojemljivi tudi za nekatere bolezni. Najpogosteje opazimo cvetni ožig in pegavost listov. Obe bolezni povzročata glivi in jih prepoznamo po pegavosti. Cvetni ožig se kaže kot na videz zvodenele bele ali rjave pege na cvetnih listih. Pegavost listov pa boste prepoznali po temno rjavih pegah na zelenih listih, ki jih obdajajo svetlejša področja. Obe rastlini le okrnita videz rastline, zato zatiranje s kemičnimi sredstvi ni potrebno.

Nevarnejša pa je fitoftorna sušica vejic, ki jo povzroča gliva Phytophthora ramorum. Znaki bolezni se najprej izrazijo kot odmiranje vejic in listov, ki mu sledi odmiranje večjih vej. Rjave do črne lise se najprej pojavijo pri vrhu veje in se nato širijo ob veji navzdol. Lise pa se iz pecljev širijo tudi v listno rebro. Bolezen boste najlažje preprečili z zmernim zalivanjem, saj rododendroni ne marajo stoječe vode. Priporočljivo pa je tudi, da sadike kupujete samo pri preverjenih prodajalcih. Zaradi preprečevanja razširjanja te bolezni mora rododendrone v Evropski skupnosti spremljati rastlinski potni list.

Dopolnite svoje rododendron
Da vaš rododendron na gredi ne bo sameval, ga lahko kombinirate še z drugimi rastlinami, ki prav tako dobro prenašajo kisla tla. Če imate na gredi dovolj prostora, lahko v ozadje grede posadite magnolijo, Magnolia denudata ‘Yellow River’. Sorta ‘Yellow River’ je počasi rastoče drevo s široko krošnjo, ki jo bodo spomladi krasili limonasto rumeni brsti, iz katerih bodo pognali kremasti in nežno dišeči cvetovi. Za kombinacijo z rdečkastimi toni posadite magnolijo ‘Genie’, ki zacveti z izjemno temno škrlatnimi cvetovi.

Za kontrast velikim listom magnolije in rododendronov v ospredje grede posadite zimzeleno praprot, Dryopteris wallichiana, ki dobro prenaša sušna senčna rastišča pod drevesi in v bližini zimzelenih grmovnic. Za dodatne cvetove lahko poskrbite s kombinacijo host, zalega kobulčka in celo montbrecij, če si zaželite močnejših tonov v toplih barvah.

Rododendroni so čudovite grmovnice, ki potrebujejo nekoliko več priprave ob sajenju. So pa zato precej preprosti za vzdrževanje in bodo čudovito popestrili senčnat prostor na vrtu.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar