[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Kako ekološke prakse prispevajo k proračunu konvencionalnega oljkarstva? Izveste v 👇 video prispevku. @EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/1A3JCVLPTD @agroklub https://t.co/NL9h9kCyA1
13.02.2025
Gre za visoka sadna drevesa, ki rastejo na travniku. Dokaj preprosta, a povsem korektna definicija. Če dodamo še, da ima travnik v tem primeru lahko tudi funkcijo paše za živino (govedo, drobnica), potem je opis še popolnejši.
Sezona pridelave paradižnika, paprike, kumar in drugih toplotno zahtevnejših vrtnin v domačem vrtu se s koncem poletja običajno zaključuje.
Vrt proti koncu pridelovalne sezone daje še veliko svežega pridelka, ki ga ne bomo uspeli porabiti preden bo nastopil mraz in zimski premor v pridelavi.
Če imamo to možnost, je dobro skladišče za sadje temna klet, v kateri sta pozimi primerna temperatura (2–5 C) in pravšnja vlaga (relativna zračna vlaga 80–92 C).
Ob koncu poletja, proti jesen in zimi, pospravljamo pridelke z vrtov. Mnoge moramo porabiti sveže, druge skladiščimo kratkotrajno, nekaj pa je tudi takšnih, ki jih lahko shranimo na daljši rok.
Poletna vročina s temperaturami, ki so presegle vsa pričakovanja in se nam je v tistih najbolj vročih dneh že po fatamorgansko prikazovalo, je mimo in prav kmalu se bomo gnetli okrog tople peči in se samo še spominjali poletja.
Ob zaključku poletja nastopi čas za pridelavo motovilca (Valerianella locusta L.), ki je med pridelovalci v Sloveniji tradicionalna jesensko zimska solatnica. Namen setve motovilca je pridelava listov v značilnih manjših listnih rozetah.
Bakterijski ožig aktinidije je nova zelo nevarna in invazivna bolezen kivija. Evropska organizacija za varstvo rastlin jo uvršča na listo karantenskih škodljivih organizmov. Bolezen so v Sloveniji prvič odkrili leta 2013 v nasadu na Primorskem.
Neurja s točo so tudi v letošnjem letu prizadela različna območja v Sloveniji. Nalivi so močno zbili tla, veter je poškodoval in lomil rastline, toča pa je še dodatno bolj ali manj prizadela delo pridnih rok.