Strokovnjaki s področja načrtovanja trajnostnega razvoja in ekološkega načina kmetovanja in vrtnarjenja priporočajo za zeleno gnojenje vse stročnice, tako zrnate kot voluminozne.

Po obilnem oblikovanju nadzemne mase (zelinja) in zgledih iz preteklosti so se kot podorine izkazale volčji bob, grašica, grahor in inkarnatka v čistih ali mešanih posevkih z drugimi poljščinami in travami.

Na izboljšanje godnosti oziroma strukture tal pozitivno vplivajo tudi vretenaste korenine stročnic, ki zmanjšajo zbitost tal z drobljenjem večjih talnih skupkov v manjše. Tako korenine naslednic v kolobarju lažje prodirajo v globino, kjer v času rasti in razvoja črpajo vodo in hranila iz bolj oddaljenih plasti tal.

Simbiontske bakterije

Na koreninah stročnic se v času rasti in razvoja oblikujejo majhni gomoljčki ali nabrekline, v katerih so simbiotske bakterije iz rodu Rhizobium. Njihova edinstvena lastnost je, da vežejo dušik iz zraka in ga dajejo rastlini gostiteljici. V zameno dobijo rastline iz korenin hranilne snovi, zlasti ogljikove hidrate. Ker bakterije, prosto živeče v tleh, niso sposobne vezati dušika, lahko le s setvijo stročnic izkoriščamo to pomembno lastnost. Rastline posamezne vrste morajo biti v simbiotskem odnosu s specifičnimi bakterijami, da lahko te vežejo dušik. Za simbiozo z določeno vrsto stročnice je namreč specializirana samo določena vrsta bakterij iz rodu Rhizobium, zato bakterije iste vrste ne morejo prehajati iz ene vrste stročnice na drugo.

Na koreninah fižola so točno določene bakterije, na volčjem bobu spet druge, na grahu, grahorju, leči tretje in tako dalje.

Potem ko bakterije prodrejo v koreninske laske stročnic, začnejo z encimom nitrogenaze vezati dušik iz zraka. Nekaj dušika porabijo stročnice sproti za izgradnjo organskih kislin in aminokislin, drugi prodre v tla ob koncu rasti, ko se razgradijo gomoljčki.

Gomoljčki so običajno rožnato obarvani in dosežejo velikost prosenega zrna, pri nekaterih vrstah pa tudi precej večjo.

Največ dušika v času cvetenja

Na oblikovanje in aktivnost bakterij, ki vežejo zračni dušik, vplivajo temperatura zraka in tal, vlaga v teleh, pH tal (optimalna za stročnice so rahlo kisla do nevtralna tla), vrsta tal in z njo povezana zračnost, pravilna obdelava, optimalno gnojenje z dušikovimi gnojili (ne premalo in ne preveč), vsebnost mikroelementov, zlasti molibdena in železa v rastlini. Učinkovitost bakterij je odvisna tudi od posamezne sorte in njene dolžine rastne dobe. Na dobro razvitih koreninah stročnic se oblikuje do 100 koreninskih gomoljčkov.

Pri stročnicah, ki so na njivi več let ali pa večino leta, je količina iz zraka dobljenega dušika od 100 do 250 kg/ha, od tega posevek, ki sledi stročnici, izkoristi 30 do 80 kg/ha. Strniščni ali krmni dosevki stročnic vežejo manj dušika, to je od 30 do 80 kg/ha, naslednji posevek pa lahko izkoristi 15 do 40 kg dušika na hektar. Z raziskavami so ugotovili, da so simbiotske bakterije bolj delovno aktivne (produktivne), če izvirajo iz istega geografskega območja in rastišča, kjer je bila ista vrsta stročnice že v preteklosti. Večino dušika pridobijo simbiontske bakterije v času cvetenja.

Iz literature je razvidno, da so med zrnatimi stročnicami po količini vezanega dušika iz zraka vodilne različne vrste volčjega boba, še posebej modri volčji bob.

Bakterije iz laboratorija

Včasih se pokaže, da je v tleh premajhno število bakterij določene vrste ali pa te vrste sploh ni, zato v laboratorijih razmnožujejo posamezne vrste simbiontskih bakterij. Kulture bakterij za inokuliranje semena oziroma inficiranje zemljišča pred setvijo prodajajo semenarska podjetja pod različnimi trgovskimi imeni. Postopek nanosa bakterij je podoben suhemu ali mokremu razkuževanju semen pred povzročitelji glivičnih bolezni. Življenjsko sposobnost6 simbiontskih bakterij ohranjamo s čim hitrejšo setvijo inokuliranega semena. Vnesene simbiontske bakterije določene vrste povečajo pridelek zrnja in količino beljakovin najmanj za 20 odstotkov.

Besedilo: Zrnate stročnice (Darja K. Ačko), ČZD Kmečki glas