V angleškem originalu se uporablja ime ‘Saint Bernard’. Pred tem so se pojavljala tudi druga imena, in sicer ‘psi iz Hospica’, ‘Barry psi’ ali ime, katerega še vedno pogosto uporabljajo v Nemčiji in Švici, to je ‘Bernhardiner’. Bernardinci prihajajo iz Švice. Prvotno so jih uporabljali kot delavne pse. Predvsem na gorskem prelazu, ki so ga poimenovali Saint Bernard de Menthon, s tem pa je tudi pasma dobila svojevrstno ime – ‘Saint Bernard’ oziroma po slovensko bernardinec. V Ameriki ali Angliji jih še danes poimenujejo preprosto ‘Saints’, kar v prevodu pomeni svetniki.

Bernardinec je močan in sorazmerno visok pes. Glava je tako kot celotno telo zelo močna in impozantna. Lobanja je velika in široka, rahlo obokana na straneh z visokimi ličnicami. Gobec je kratek in širok. Nos je zelo velik s široko odprtimi nosnicami in vedno črn. Ušesa so trikotne oblike in srednje velikosti ter vedno povešena tik ob glavi. Vrat je visoko nastavljen in prav tako zelo močan. Tudi njegov tilnik je zelo mišičast in zaokrožen na straneh, zaradi česar daje videz, da je vrat precej kratek. Ramena so močna, zelo dobro razvit imajo prsni koš. Rep je širok, precej močan in zelo težek. 

(Celoten prispevek si lahko preberete v januarski številki revije Moj mali svet, ki bo izšla konec tega tedna.)