Za ta namen v atrij postavimo tudi cvetlične posode, viseče košare in različna cvetlična korita. V posodah gojimo tudi eksotične rastline, ki jih jeseni pospravimo v prostor, zaščiten pred mrazom. Rastline oblikujte v večje skupine, saj bodo tako prišle bolj do izraza. Saj veste, kako lepi so tulipani v skupini, en sam cvet pa deluje bolj klavrno. Enak učinek imajo tudi druge rastline, seveda je zajetnost nasada odvisna od razpoložljivega prostora.
Zelo pazljivi moramo biti pri izbiri dreves. Če imamo smolo in nismo seznanjeni s končno velikostjo in obliko drevesa, nas ta lahko v nekaj letih z vsemi drugimi rastlinami pusti v globoki senci. Če vam je neka vrsta drevesa zelo pri srcu, a je prebujna, jo posadite v velik lonec ali dvignjeno gredo. Če korenine ne bodo imele prostora, tudi veje ne bodo segale proti nebu. Zavedati pa se moramo, da je življenjska doba tako posajenih dreves krajša. Drevesa in grmovnice imajo veliko različnih sort, za to moramo biti pri izbiri zelo pazljivi. Sorte se lahko med seboj precej razlikujejo in ravno zmota pri višini bi bila lahko zelo moteča.

Vednozelene rastline za zimo
Pri zasajanju moramo imeti v mislih ves atrij in ga tako tudi oblikovati. Da ne bo monoton in dolgočasen pozimi, se odločimo za vednozelene in listopadne drevesne vrste in grmovnice. Prav zima je lahko v našem atriju zelo zanimiva s pravilno izbiro rastlin. Danes je na voljo veliko prav pozimi najbolj zanimivih grmovnic in trajnic.
Pomembna je tudi oblika rastlin: zasadimo visoke, nizke, ozke in okroglaste grmovnice. Če imamo stebrast iglavec, bo njegov kontrast kroglasta grmovnica, spredaj posadimo višje rastline suličaste oblike, pred njimi pa nižje, grmičaste, na primer resje
Rastline s posebno lepo oblikovanimi listi so neprecenljive pri oblikovanju strukture zasaditve; pomislite tudi na kontrastne barve listja in cvetov. Srebrnkasti listi rastlin odbijajo sončno svetlobo na vročem, pred vetrom zavarovanim rastiščem, dobro tudi prenašajo prepih. Temnejši del atrija zasadite z rastlinami z rumenimi pisanimi listi, ki bodo posvetlile prostor. Pri izbiri rastlin za atrij se raje odločite za barvno enostavnejšo paleto, še posebej, če je atrij majhen. Mešanica vseh mogočih mavričnih barv bo v majhnem prostoru zelo bodla v oči in bolj kot sprostitev povzročala glavobol. Če imate majhne otroke, pozornost pri izbiri namenite tudi strupenosti rastlin, preverite tudi, če jagode puščajo madeže na tlakovani površini.

Rastline za osnovno zasaditev
Osnovno zasaditev atrija naj sestavljajo vednozelena drevesa, grmovnice in popenjavke. Te velike rastline nudijo zelenje vse leto, omilijo morebitne ostre robove grobih betonskih in opečnih zidov, zlasti v mestih. Ker vednozelene rastline lepo zakrijejo meje, navidezno povečajo atrij. Z njimi lahko popravimo obliko vrta ali zakrijemo predmete, kot je denimo posoda za smeti. Osnovna zasaditev lahko služi tudi za pregrado in zasebnost, seveda odvisno od višine rastlin.
Vednozelene rastline naj bodo vidne iz notranjih prostorov, še posebej pozimi, ko je zelena barva listov dobrodošla. Če imate dovolj prostora, posadite navadno smreko (Picea abies), ki v 40 letih zraste 15 metrov visoko, lahko pa kupite katero od počasi rastočih vrst, ki je zelo primerna za tovrstne vrtove, ker leta in leta ostane nizka.
Če je naš atrij hladen in izpostavljen vetru, potem naj nas pri nakupih vodi pravilo manjših listov. Rastline z manjšimi listi in iglavci izvirajo iz hladnih krajev, zato so bolj odporneDa ne bo preveč monotono, posadite tudi kakšno pisanolistno rastlino; bodika (Ilex), nekatere sorte debelačke (Pachysandra) ali pušpana (Buxus) imajo tudi pisane liste- Nekatere rastline imajo zanimivo rdečeoranžne vršičke spomladi, na primer pieris (Pieris formosa), ki poleti pozelenijo.
Če je prostor omejen je le malo vednozelenih vzpenjavk, ki bi bile primerne za ozadnje, izjema je okrasni srobot (Clematis armandii). Med vednozelene rastline, ki tvorijo ogrodje atrija posadimo tudi nekaj listopadnih dreves, ki bodo poživila kuliso. Cvetoče rastline so na prvi pogled pruivlačnejše, vendar cvetje traja kratek čas, sama rastlina pa morda ni tako zanimiva. Zato pomislimo tudi na lepe jesenske barve listov, denimo pri javorih (Acer), zanimive so tudi sorte okrasnih jablan (Malus) in češenj (Prunus). V večjih atrijih priporočamo jerebiko (Sorbus), ki je zelo zanimiva od pomladi do jeseni. Dren (Cornus) bo pozornost pritegnil tudi pozimi s svojimi rdečimi stebli, če ga boste vsako leto močno porezali, javor (A. palmatum ‘Senkaki’) pa ima jeseni poleg živordečih debel tudi zlatorumene liste. Grmovnica iz rodu malin (Rubus cockburnianus) pa ima prav nasprotno, snežnobela stebla. Na splošno so drevesa in grmovnice, ki ozelenijo zgodaj spomladi, zelo primerna za osnovno zasaditev. Če je v atriju dovolj prostora, sta zelo primerna tudi močno dišeči topol (Populus balsamifera), ki ima rad vlažna tla, in medvejka (Spirea arguta)

Pokrovne rastline
Rastline za prekrivanje tal so zelo dobrodošle v atrijskem vrtu Z njimi omilimo grobe linije tlakovanih tal. V dvignjenih gredah in cvetličnih posodah zagotavljajo ugodne pogoje, ker zadržujejo vlago v zemlji. S pravo izbiro bomo zagotovili celotno barvitost vrta in popestrili tla. Nekatere bolj gosto rastoče, predvsem rimska kamilica (Chamaemelum nobile), bodo naredile pravo dišečo zelenico, ki je ne bo treba kositi.
Gojenje pokrovnih rastlin bo uspešno, če bomo izbrali vednozelene trajnice, ki rastejo tresno skupaj in ne rabijo posebne nege. Pri grobelniku (Alyssum) in avbreciji (Aubrieta) moramo na primer ves čas odstranjevati odmrlo listje in poležana cvetna stebla. V trgovini povprašajte za takšne, ki se bodo hitro razrasle v preproge ob vznožju večjih rastlin in že v kali zatrle plevel. Pazimo na to, kakšno razrast imajo rastline: nekatere se oblikujejo v kepe, druge se razraščajo po tleh z ohlapno ležečimi stebelci. Poznamo takšne, ki se ovijajo ali plazijo med večjimi rastlinami, vendar te običajno prištevamo med vzpenjavke. Razraščajo se s pomočjo koreninic ob listnih kolencih in z rastnimi poganjki. Plazeče rastline, ki jih bomo teptali, morajo biti vzdržljive in prožne, da si hitro opomorejo. Čeprav so rastline nizke, ne smemo zanemariti podatka o končni obliki ni velikosti rastlin. Rododendron in pritlikava azaleja sta kot pokrovni rastlini primerna za velike atrije. Navadni in veliki zimzelen (Vinca minor in Vinca major), ki sta zelo priljubljeni pokrovni rastlini, pa ne rasteta dovolj gosto za majhne površine. Kot pokrovno rastlino lahko zasadimo jagodnjak. Poleg zelene prevleke nudi spomladi prisrčno drobno cvetje, za njim pa še izvrstne plodove.
V hladnih krajih morajo biti rastline odporne proti zmrzali. Če zemlja ne ustreza rastlini, ki ste si jo zamislili v svojem atriju, jo posadite v dvignjeno gredo s tako vrsto zemlje, kot jo potrebuje. Če imajo rastline rade kislo zemljo, kupite ustrezno mešanico, poskrbite za odtok odvečne vode, zlasti iz dvignjenih gred, ker rastline za skalnjake ne prenesejo z vodo prepojene zemlje.
Tudi nekatere vzpenjavke, kot je na primer bršljan (Hedera helix) je primerna in zelo gosta pokrovna rastlina, a je sam nekoliko dolgočasen. Lahko se odločimo za pisanolistno sorto ali pa rastlino kombiniramo s katero drugo vrsto pokrovnih rastlin. Za prekrivanje manjšega prostora lahko zasadimo homulice (Sedum) ali netresk (Sempervivum).
Za mesta, ki so odmaknjena od pohodnih poti so izjemno primerne vrtnice. Nekatere sorte so menda celo odporne na teptanje. Ko so pokrovne vrtnice brez listja, naj med njimi preseneti popestritev: spominčice (Myosotis), volnenec (Stachys lanata) ali kreč (Saxifragaxurbinum). Nenazadnje lahko kot pokrovne rastline uporabimo zelišča, denimo v Primorju pritlikavo vrsto sivke (Lavandula angustifolia ‘Munster’), plazeče vrste timijana (Thymus), za senčno lego pa polaj (Mentha pulegium) in še manjša korziška meta (Mentha requieni).