Aronija (Aronia melanocarpa) je listopadna grmovnica, ki jo uvrščamo med jagodičevje. Doma je iz vzhodnih predelov Severne Amerike. Dobro uspeva na sončnih legah in je odporna proti mrazu in vetru. Večdebelni listopadni grm zraste do dva metra visoko. Listi so podolgovati, svetlo zelene barve, ki se na jesen obarvajo v škrlatne odtenke. Spomladi beli cvetovi oblikujejo socvetja.

Iz njih se razvijejo okrogli plodovi, ki rastejo v kobulastem soplodju in so sprva rdeči, ko dozorijo, pa bleščeče črni. Surovi plodovi aronije so kislega in trpkega okusa. Gojijo jo tudi kot okrasno grmovnico. Cvetoča aronija je odlična čebelja paša, rdeči plodovi pa priljubljena ptičja piča. 

Zdravilnost aronije

svežo ali posušeno aronijo so v tradicionalni zeliščni medicini uporabljali že severnoameriški Indijanci za čaj proti driski, lubje pa za celjenje ran. Zaradi izredno bogate vsebnosti vitaminov (največ A, B in C), mineralov (železo, jod) in biološko aktivnih snovi, aronija v zadnjem času vse bolj pridobiva veljavo sadeža z zdravilnimi učinki. Sok iz aronije je zdravilna in krepčilna pijača, ki ugodno vpliva na imunski sistem, varuje pred rakavimi obolenji, zavira procese staranja, izboljšuje spomin, pomaga pri srčno-žilnih obolenjih, pospešuje delovanje ščitnice, pomaga pri ledvičnih, črevesnih in želodčnih težavah. Posebno koristi ožilju in krvnemu tlaku, zato deluje blagodejno pri sladkorni bolezni, notranjih krvavitvah in slabokrvnosti ter glavobolu in migreni. 

Več o tej rastlini lahko preberete v decembrski številki revije Moj mali svet.