Na domačih zelenjavnih vrtovih svoj prostor vedno najdejo tudi čebulnice. Tradicionalna je pridelava čebule in česna, v zadnjih letih, pa se vse pogosteje odločamo tudi za pridelavo pora in šalotke.

Pridelavo česna zasnujemo iz strokov česna, ki jih posadimo jeseni ali zgodaj spomladi. Posevke šalotke zasnujemo iz manjših šalotk ali z rezjo večjih šalotk, posevke pora pa iz semena ali sadik. Čebulo pridelujemo iz semena, sadik ali čebulčka.

Muhe, lilijevke, rilčkar

Pridelavo čebulnic ogrožajo čebulna muha (Delia antiqua), česnova muha (Suillia lurida) in porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma). Škodljivci so vsaj po imenu dobro poznani večini pridelovalcev čebulnic. Redki pridelovalci na čebuli in česnu opazijo poškodbe, ki jih s sesanjem na listih povzročajo resarji (najpogosteje tobakov resar, Thrips tabaci). Tobakov resar je zlasti nevaren v vročih in suhih letih. Ob močnem napadu lahko resarji občutno zmanjšajo asimilacijsko površino, poškodovani listi se sušijo, kar se odrazi v manjšem pridelku. Resarji na listih čebulnic s sesanjem rastlinskih sokov povzročajo poškodbe in ta mesta so pogosto lahko vstopna mesta za različne povzročitelje bolezni. Resarji so znani tudi kot pomembni prenašalci (vektorji) rastlinskih virusov. Včasih nas presenetijo tudi strune (Elateridae), ki se zavrtajo v por, glavico česna ali čebulo.

Rilčkar

Ste morda slišali ali brali o težavah, ki jih lahko v pridelavi čebulnic povzročajo čebulni molj (Acrolepiopsis assectella), rdečenoga lilijevka (Lilioceris merdigera) in lilijevka (Lilioceris lilii) ali čebulni rilčkar (Oprohinus suturalis)? Ste od pridelovalcev česna slišali za poškodbe od tulipanove pršice (Aceria tulipae)?

Resar

Čebulni molj

Čebulni molj je predvsem škodljivec čebule in česna, a večje škode v posevkih običajno ne povzroča. Odrasli osebki – metulji prezimijo v tleh, med rastlinskimi ostanki in v različnih skrivališčih. Samice po parjenju (običajno v mesecu maju) odložijo jajčeca na liste čebulnic. Iz jajčec se izležejo zelenkasto-rumene gosenice, ki se zavrtajo v liste in jih poškodujejo. Ob močnejših napadih lahko v notranjosti starejših listov opazimo iztrebke gosenic. Kasneje se lahko gosenice zavrtajo tudi v čebulice in cvetna stebla ter povzročajo rumenenje in venenje rastlin. Čebulni molj redko povzroči tako veliko grožnjo, da bi bilo potrebno zatiranje z insekticidi.

Hrošča lilijevki

Pri pridelavi čebulnic se srečujemo tudi z dvema hroščema iz družine lepenjcev – rdečenogo lilijevko in lilijevko. Hrošče ločimo po barvi nog in glave (pri rdečenogi lilijevki so rdeče barve, pri navadni lilijevki črne), razlikujeta pa se tudi pri izbiri gostiteljskih rastlin. Na rastlinah iz rodu čebulnic (Allium) se prehranjuje predvsem rdečenoga lilijevka.

Lilijevka

Odrasli hrošči so živo rdeče barve, dolgi od 6 do 8 mm. Prezimijo odrasli hrošči v tleh in spomladi že zgodaj prilezejo na plano ter se začnejo dopolnilno prehranjevati. Po parjenju samice odlagajo oranžna, 1 mm dolga jajčeca na gostiteljske rastline. Iz jajčec se izležejo (pogosto že po enem tednu) ličinke. Ličinke so požrešne in se prehranjujejo z listi in cvetovi, njihovo telo pa je obdano z debelim fekalnim ščitom. Dozorele ličinke se iz listov prestavijo v tla, kjer se v kokonu zabubijo. V istem letu se iz bub izležejo hrošči, ki po prehranjevanju tudi prezimijo.

Ličinke lilijevke

Za omejevanje škode, ki jo ličinke hroščev lilijevk povzročijo na česnu, poru in čebuli, je pomembno, da tudi v domačih vrtovih spremljamo pojav in številčnost hroščev, število odloženih jajčec in izleganje ličink ter jih ročno pobiramo ter odstranjujemo.

Čebulni rilčkar

Čebulni rilčkar je hrošč iz družine rilčkarjev, ki se gosti na čebulnicah – čebuli, drobnjaku in okrasni rastlini, hrušici. Težave lahko povzroča predvsem v vročih in suhih letih. O gospodarski škodi v zadnjih letih poročajo iz Srbije, Nemčije, Češke, v zadnjem letu ali dveh pa ga opažamo tudi v Sloveniji. Odrasli hroščki so dolgi od 2,5 do 3 mm. Prezimijo odrasli hroščki v tleh in običajno v začetku aprila prilezejo na plano in se pričnejo hraniti na listih gostiteljskih rastlin. Samice kasneje v luknjice na listih (mesta, kjer so se prej prehranjevala) odložijo jajčeca. Iz jajčec izlegle ličinke ostanejo v notranjosti votlih listov in pri prehranjevanju za sabo puščajo značilno sled. Ličinke kasneje zapustijo list in se zabubijo v tleh (na globini od 1,5 do 4,5 cm). Konec junija pa se iz bub izležejo odrasli hrošči nove generacije, ki kasneje tudi prezimijo. Hrošč na leto razvije en rod. Hrošč je verjetno star znanec, a ker je le redko povzročal opazno škodo, ga verjetno v posevkih pogosto sploh nismo zaznali ali pa smo poškodbe na gostiteljskih rastlinah celo zamenjali s poškodbami od porove zavrtalke. V bodoče bomo morali v letih, ki bodo sledila vročim in suhim letom, več pozornosti zagotovo nameniti tudi temu škodljivcu in po potrebi pravočasno ukrepati.

Tulipanova pršica

Tulipanova pršica je pršica šiškarica, ki se na čebulnicah pojavi že v času vegetacije, na poškodbe pa postanemo pozorni šele v času skladiščenja predvsem na česnu. V toplejših in vlažnejših skladiščih se omenjena pršica hitro razmnožuje in s sesanjem povzroča poškodbe na povrhnjici strokov. Stroki zaradi te pršice niso neužitni, prizadet pa je njihov tržni izgled. Za omejevanje škode se priporoča predvsem uporaba zdravega sadilnega materiala, izvajanje vsaj triletnega kolobarja in zatiranje plevelov.

Na domačem zelenjavnem vrtu redko uporabljamo insekticide, če pa jih, imajo ožji spekter delovanja kot insekticidi, ki so se uporabljali v preteklosti. Tako na čebulnicah pogosteje opazimo  poškodbe od škodljivcev, ki jih v preteklosti sploh nismo zaznali.

Svetujem, da redno spremljate posevke čebule, česna, pora in šalotke, saj boste le tako pravočasno opazili morebiten pojav škodljivcev ter po potrebi ustrezno ukrepali oziroma poiskali strokovno pomoč in strokovni nasvet.

Naj bo pridelovalna sezona ugodna za pridelavo čebulnic.

Besedilo in fotografije: mag. Iris Škerbot