Toda tako kot pri drugih stvareh, tudi med glivami, bakterijami in virusi najdemo dobre oziroma takšne, ki si jih v posevkih lahko le želimo. Nekatere od njih lahko s pridom uporabljamo tudi v pridelavi zelenjadnic, sadja in grozdja v domačih vrtovih.

Glive kot biotični agensi

V varstvu zelenjadnic se v zadnjih letih pogosto uporabljajo entomopatogene glive, ki jih poleg patogenosti za členonožce odlikujejo tudi druge lastnosti. V rastlinah živijo kot endofiti in delujejo zaviralno na povzročitelje rastlinskih bolezni. Naseljujejo rizosfero številnih rastlin ter delujejo spodbujevalno na rast in razvoj teh rastlin.

Za entomopatogene glive je značilno, da okužijo svoje gostitelje skozi zunanjo kutikulo in so patogene za žuželke z mehko telesno zgradbo in tudi za tiste z zunanjim skeletom. Patogene so tako za pršice kot tudi sesajoče žuželke (na primer uši, kaparje, ščitkarje …).

Spet druge glive pa lahko uporabimo za biotično varstvo proti različnim patogenim mikrooorganizmom.

Mehanizmi delovanja gliv kot biotičnih agensov so zapleteni. Glive, ki jih uporabljamo v biotičnem varstvu, predstavljajo majhno tveganje za koristne neciljne organizme (na primer čebele, deževnike in skakače) ter za naravne sovražnike (na primer parazitoidne osice in plenilske hrošče).

Na trgu dostopni mikoinsekticidi in mikoakaricidi so osnovani predvsem na glivah rodov Beauveria, Metarhizium in Lecanicillium ter vrsti Isaria fumosorosea. Mikofungicidi pa vsebujejo predvsem glive iz rodov Trichoderma, Ampelomyces in Aureobasidium.

V Sloveniji so pridelovalcem zelenjadnic in sadja na voljo komercialni biopesticidi na osnovi gliv Ampelomyces quisqualis, Aureobasidium pullulans, Beauveria bassiana, Gliocladium catenulatum in Pythium oligandrum.

Gliva proti pepelovkam

Glivo Ampelomyces quisqualis najdemo v sredstvu AQ-10. Ta gliva je v naravi splošno razširjena. Je mikoparazit specializiran za pepelovke (red Erysiphales). Ta gliva zajeda več kot 60 vrst pepelovk in s svojim parazitskim delovanjem vpliva na zmanjšan prirast kolonij pepelovk in jih sčasoma popolnoma uniči. Parazitirane kolonije pepelovk postanejo sivkaste in zakrčene, zmanjša se tvorba trosov. Pripravek moramo uporabiti v začetku razvoja kolonije pepelovk, za uspešno okužbo pa mora biti zagotovljena ustrezna vlaga. V daljši poletni suši lahko pripravek izgubi učinkovitost.

Gliva proti sadnim gnilobam in skladiščnim boleznim

Glivo Aureobasidium pullulans najdemo v sredstvu Botector. Gliva je splošno razširjena v najrazličnejših habitatih. Mehanizem njenega delovanja je zelo kompleksen in v podrobnosti še ni povsem raziskan, vključuje pa tvorbo hlapnih zaviralnih snovi in hitinolitičnih encimov ter tekmovanje za prostor in hranila. Gliva ima bakteriostatično delovanje (je naravni antagonist bakterije Erwinia amylovora) in tudi fungistatično delovanje (preprečuje sadne gnilobe in skladiščne bolezni sadja, vinske trte, jagod in paradižnika). V Sloveniji je sredstvo v uporabi  za omejevanje nadaljnjega širjenja sive plesni na jagodah, paradižniku in vinski trti. Za ustrezen razvoj gliva potrebuje ustrezno pH-območje in nanjo močno zaviralno učinkujejo številna fitofarmacevtska sredstva, zato je potrebno ustrezno prilagoditi uporabo ostalih fitofarmacevtskih sredstev. Gliva lahko na plodovih povzroča mrežaste spremembe. Če jo pred skladiščenjem sadja in zelenjave nanesemo v velikih količinah, lahko njen masovni razvoj povzroči priokuse in pri majhnem deležu ljudi tudi alergijam podobne reakcije.

Gliva proti sadnim muham

Glivo Beauveria bassiana najdemo v Sloveniji v sredstvih Naturalis in Botanigard WP in Botanigard OD. Gliva deluje kot kontaktni insekticid, ki uniči ciljni organizem in kot sredstvo za preprečevanje odlaganja jajčec sadnih muh. Beauveria bassiana je talna gliva, ki je splošno razširjena v različnih talnih tipih in različnih klimatskih razmerah. Okužuje številne vrste žuželk in pršic v razvojnih fazah od ličinke do odraslih osebkov. Znanih je več sevov glive, ki se razlikujejo po virulentnosti in spektru gostiteljev. Gliva oblikuje drobne konidije, ki se oprimejo kutikule gostitelja, vzkalijo in z infekcijskimi hifami prodrejo skozi kutikulo v notranjost gostitelja ob pomoči encimov, ki razgrajujejo lipide, proteine in hitin v povrhnjici žuželke. V notranjosti žuželk, se gliva intenzivno množi in izloča toksin beauvericin, ki oslabi imunski sistem gostitelja. Okuženi osebki v štirih do desetih dneh poginejo. V odmrlem gostitelju pa se blastospore preoblikujejo v micelij, ki preraste skozi kutikulo navzven in ponovno tvori konidije. Na površju gostitelja to zaznamo kot gost bel micelij.

Sredstvo Naturalis, ki je na voljo tudi v naših trgovinah, vsebuje glivo Beauveria bassiana, soj ATCC 74040 te glive in se uporablja za zatiranje oziroma delno zatiranje sadne, češnjeve in oljčne muhe, resarjev, ščitkarjev, hruševe bolšice, navadne pršice, rumene ali gabrove pršice, uši, strun in lešnikarja.

Sredstvi Botanigard pa vsebujeta glivo Beauveria bassiana, sev GHA in sta namenjeni za zatiranje ščitkarjev na jagodah, bučkah, kumarah, melonah, jajčevcih, papriki in okrasnih rastlinah gojenih v zaščitenih prostorih. Sredstvo Botanigard WP pa je registrirano še za zatiranje ščitkarjev, resarjev in solatnega koreninarja na okrasnih enoletnicah, vrtnicah, okrasnih trajnicah, malinah, robidah, sejančkih in sadikah poljščin, vrtnin, sadnih rastlin, zelišč in okrasnih rastlinah (manjša uporaba).

Gliva proti gnilobam

Glivo Clonostachys rosea (prej Gliocladium catenulatum) najdemo v Sloveniji v sredstvu Prestop. Gliva je prisotna tudi v naravnih talnih ekosistemih. Rastlinam neškodljiva gliva se naseli in razmnožuje na površini korenin, listov in stebel gojenih rastlin. Z odvzemanjem življenjskega prostora in hranil tekmuje s talnimi patogeni, povzročitelji bolezni, in rastline tako ščiti pred njihovim škodljivim vplivom. Sredstvo se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid za zatiranje povzročiteljev padavice sadik in koreninskih gnilob, povzročenih z glivami iz rodov Pythium spp., Fusarium spp., Rhyzoctonia spp. in Phytophthora spp., za zatiranje črne stebelne gnilobe na vrtninah in zeliščih ter za zatiranje sive plesni na sejančkih in sadikah vrtnin, zelišč in okrasnih rastlin, potaknjencih zelišč in okrasnih rastlin, jagodah ter za zatiranje cvetne monilije in drugih sadnih gnilob na koščičarjih (slednje kot manjša uporaba).

Glivo Pythium oligandrum M1 najdemo v Sloveniji trenutno v dveh sredstvih – Polyversum in Univerzalni fungicid. Gliva deluje kot mikoparazit, ki z encimsko razgradnjo škodljivim talnim glivam jemlje kisik in hranila. Poleg tega poveča odpornost (rezistenco) s proizvodnjo beljakovin v celični steni in spodbuja rast gojenih rastlin preko tvorbe snovi triptamin (predhodnik fitohormona avksina), ki povečuje vnos fosforja in mikrohranil. Namenjeno je omejevanju nadaljnjega širjenja različnih glivičnih bolezni na številnih poljščinah in vrtninah.

Vsa omenjena sredstva odlikuje tudi kratka karenca (bodisi 1 dan ali pa karenca sploh ni potrebna).

Igor Škerbot