Navadno je ravno obratno, najprej pomislimo na rastline, ki so nam všeč, se zapodimo v vrtne centre ter kar na pamet nakupujemo po trenutnem navdihu. Z zelo redkimi izjemami, ki imajo že prirojen občutek za oblikovanje ali pa so se tega prej naučile, seveda sledijo nezavidljivi rezultati v obliki mešanice raznoterih rastlin, ki ne sodijo skupaj ali bolje povedano, ne odražajo koncepta, ne definirajo sloga vrta.

Tokrat se bom posvetil okrasnim zelnatim trajnicam, saj te zaradi velikega števila vrst in sort ter precejšnje raznolikosti barv, oblik, časa cvetenja in zahtev glede gojenja zaradi splošnega pomanjkanja znanja tako poklicnih vrtnarjev kot večine ljubiteljev vrtnarjenja, ostanejo potisnjene nekje na robu in se pojavljajo zgolj v zelo ozkem naboru in manjši meri, kot si zaslužijo.

Podeželski vrt

Zagotovo spada med tiste sloge, ki postajajo vse bolj zaželeni in konec koncev tudi najlepše dihajo z našo krajino. Manjša naselja, še bolj pa vasi, so s takim vrtom lepo povezana z okoliškimi sadovnjaki, njivami, travniki, primeren nabor trajnic pa zagotavlja tudi pogosto želeno rezano cvetje. Če želimo nekoliko bolj starinski slog, bomo posegli predvsem po potonikah, vrtnih ivanjščicah, bradatih in sibirskih perunikah, starih sortah maslenic, rmanih, nageljčkih, orlicah, jesenskih astrah in hermelikah. Če želimo k oblikovanju tovrstnega sloga pristopiti na bolj sodoben način, bomo uporabili tudi okrasne trave, ki so predvsem zelene in z rahlimi socvetji, saj nas tak tip spominja na naše divje vrste, vse skupaj pa deluje že bolj naravno. Sežemo tudi po sodobnejših vrstah in sortah, kot so heleniji, trajne sončnice, vernonije …

Angleški vrt

Kadar je govora o angleškem vrtu, ki je prav tako zelo priljubljen slog, imamo v mislih predvsem bogato cvetoče gredice. Le-te pa niso samo barvite in dehteče, pač pa pogosto ovite še v tančico romantike. Angleži so sicer v svoji bogati zgodovini vrtnarjenja ustvarili skoraj vse možne barvne kombinacije, najbolj pa so se razširile kombinacije v belih, rožnatih in modro vijoličnih odtenkih. Zbirka trajnic delno sovpada tudi z našim podeželskim slogom, dodanih pa je še nekaj drugih: potonike, perunike, rmani, mačje mete, pajčolanke, plahtice, krvomočnice, ostrožniki, naprstci, ivanjščice, rudbekije, lataste plamenke …

Sredozemski vrt

Najbolj logična izbira za ustvarjanje v sredozemskem slogu je v našem primeru seveda Obala, a si mnogi v notranjosti države vsaj na delu svojega vrta želijo malce morskega in sončnega vtisa. Za trajnice, ki izvirajo iz Sredozemlja in iz klimatsko podobnih območij po svetu je značilno, da dobro prenašajo sončno pripeko ter sušo. Ker so se mnoge na take ekstremne razmere prilagodile denimo s poraščenostjo z dlačicami in pokritostjo z voščenimi prevlekami, učinkujejo sivo. Ta barva je nekakšen zaščitni znak sredozemskega rastja in naj zato zaseda vsaj tretjino zasaditve. Značilne predstavnice so sivka, nemški rožmarin, volnati čišljak, barvilne pasje kamilice in sinjezelene bilnice. Drugi sklop so trajnice z mesnatimi listi in stebli: homulice, hermelike in netreski. Tretji pa z bolj ali manj usnjatimi, zelenimi listi: rožmarini, zeleni nemški rožmarini, juke … Seveda imamo proste roke pri izboru trajnic in lahko na tak vrt umestimo tudi rastline, ki prihajajo iz drugačnih krajev, a se estetsko lepo ujamejo z že naštetimi. Tipičen primer sta tako karwinskijeva suholetnica in perovskija.

Moderni urbani vrt

Opažam, da se moderni vrtovi pri nas pojavljajo skoraj izključno v minimalističnem smislu, kjer najdemo kakšno drevo, morda grmovnico in veliko trate, kakšen šop večje okrasne trave pa je že višek. Tudi če se želimo držati takih pristopov, vseeno svetujem zasajanje manjšega števila različnih trajnic, lahko zgolj v smislu različnih teksturnih zelenih ploskev. Lep učinek dajo zaplate liriop, vimčka, kopitnika, navadnega zimzelena, materinih dušic, mandljevolistnih mlečkov (varieteta robbiae). Predvsem pa pozabljamo, da sodobna arhitektura kar kliče po kontrastu v obliki rastlinske mehkobe. V tujini videvamo odlične projekte, kjer trdoto in statičnost materialov dobesedno presekajo denimo betonski ali kovinski kubusi, zasajeni z bujno mešanico okrasnih trav in raznolikega cvetja. Sicer pa se nikar ne bojmo tudi gredic trajnic, kjer se lahko na primer z zgolj tremi različnimi, dobro izbranimi vrstami trajnic otopli tudi najbolj hladno dušo vrta.

Alpski vrt

Naše navdušenje nad slovenskimi gorami se pogosto pokaže tudi v obliki alpskih vrtov, seveda predvsem v obliki skalnjakov. Tisti, ki imajo vrt v neposredni bližini gora in imajo parcelo po možnosti še posuto s skalami, bi si lahko celotno površino uredili v alpske slogu. Da ne bo nesporazuma, ne govorim samo o skalah, saj med alpske motive štejem tudi alpske pašnike, gorske gozdove, grmišča in podobno. Logična izbira trajnic so torej tiste vrste, ki jih srečujemo v gorskem svetu, doma ali v tujini, vseeno pa menim, da bi morali pri celostnih ureditvah v tem slogu izbirati predvsem rastline iz domači flori ali vsaj podobne. Da ne izgubljam prostora z že klišejskim naštevanjem rastlin za skalnjak, naj raje navedem, katere trajnice bi bile primerne za gredico na primer na Pokljuki ali Pohorju: orlice, pogačice, krvomočnice, zlatice, talini ali vetrovke, preobjede, lilije (najbolje kar Lilium martagon), zali ali kranjski kobulček, svilničasti svišč.

Matic Sever