Sončni cvetovi zgodnje jeseni

8 septembra, 2022
0
0

So odlične rastline za obrobo gred. Ne glede, ali jih gojimo za lep videz ali za rezano cvetje, jih je najbolje saditi v vrste na posebej pripravljene grede. Pritlikave gredne dalije, ki jih gojimo kot enoletnice, lahko sadimo tudi v lončke.

Dalije so klasificirane glede na velikost in obliko njihovih cvetnih koškov.

 

Značilnosti cvetnih koškov:

– Enojne dalije: Koški imajo samo en venec jezičastih cvetov.

– Ovratničarke ali dalije z nabornico: Imajo ob zunanjih jezičastih cvetovih venec krajših, nekoliko cevastih jezičastih cvetov.

– Pomponke: Imajo večinoma majhne cvetne koške, zelo gosto polnjene in kot cofek kroglasto oblikovane.

– Kaktejke: Imajo polnjene koške, pri katerih so vsi jezičasti cvetovi po vzdolžni osi skoraj cevasto zviti.

– Dekorativne dalije: Bogato polnjeni koški imajo ploščate ali le malo upognjene jezičaste cvetove.

 

Dalije uspevajo v dobro odcednih, rodovitnih tleh s pH okoli 7. Tla pripravimo pred zmrzovanjem. Potrebujejo veliko hranil, zato vkopljemo v tla hlevski gnoj ali kompost in pustimo, da v zimskem mrazu preperi.

Dalije lahko sadimo tudi kot lončnice, kot mirujoče gomolje ali kot ukoreninjene potaknjence iz gomoljev. Rastline z listjem so boljše od samih gomoljev, ker so bujnejše. Mirujoče gomolje sadimo neposredno približno mesec in pol pred zadnjim mrazom. Listnate rastline pa, ko mine nevarnost slane.

Izberemo odprto zavetno lego, ki ni preveč v senci. Mlade rastline privežemo ob oporo, da se lahko pozneje nanjo opirajo.

 

Sajenje lončnih dalij

Če presajamo dalije iz loncev, moramo upoštevati ustrezne razdalje. Rastline, ki zrastejo 120 do 150  centimetrov visoko, sadimo 60 do 90 centimetrov narazen, tiste z višino 90 do 120 centimetrov pa 60 centimetrov narazen. Rastline v loncih pred presajanjem zalijemo, voda naj odteče. Sadimo previdno, da ne zdrobimo koreninske grude, lahno potlačimo, pustimo majhno kotanjo ob osnovi stebla in temeljito zalijemo. Rastlina oblikuje gomolj v pozni jeseni, tega izkopljemo in shranimo za saditev spomladi.

 

Sajenje gomoljev

Mirujoče gomolje lahko sadimo neposredno na gredo zgodaj spomladi, približno šest tednov preden pričakujemo zadnjo spomladansko slano. Tla prej dobro pognojimo in izkopljemo sadilno jamo približno 20 do 25 centimetrov v premeru in 15 centimetrov globoko, položimo vanjo gomolj in zakopljemo. Mesto saditve označimo s količkom, ki ga zapičimo ob gomolju; pozneje bomo postavili oporni kol. Iz gomolja se približno v šestih tednih razvije poganjek.

 

Sajenje ukoreninjenih potaknjencev

Ukoreninjene potaknjence sadimo na prosto, ko mine nevarnost mraza. Ko potaknjenec začne rasti, ga zmerno zalivamo, zastiramo z dobro preperelim kompostom ali gnojem, ko so rastline visoke 30 do 40 centimetrov. Ne zastiramo preblizu osnove rastline, ker to lahko povzroči gnitje stebla.

 

Pinciranje glavnega in stranskih poganjkov

Ko so dalije visoke približno 40 centimetrov, ustavimo njihovo rast tako, da odščipnemo rastni vršiček in s tem spodbudimo rast stranskih poganjkov. V tla vtaknemo dve ali več palic, da nastane trikotna opora in nanje privežemo poganjke. Število poganjkov, ki naj se razvijejo, je odvisno od velikosti cvetov, ki jih želimo. Za zelo velike cvetove omejimo število poganjkov na 4 do 6 pri rastlini. Za srednje in majhne cvetove pa pustimo 7 do 10 poganjkov. Če želimo imeti zelo kakovostne cvetove, odstranimo pare popkov, ki se razvijejo v zalistjih pod vrhnjim popkom.  Odstranimo najmanj dva para teh stranskih popkov; za orjaške cvetove odstranimo tri pare.

 

Poletno gnojenje

Štiri do šest tednov po saditvi gnojimo z dušičnim in kalijevim gnojilom, bodisi v obliki zrn ali tedensko s tekočim gnojilom za korenine in liste. Ko se razvijejo cvetni popki, krepi stebla zlasti kalij. Nastanek gomoljev v poznem poletju in zgodnji jeseni pospešujejo krajši dnevi. V tej dobi gnojimo ločeno s kalijevim sulfatom in superfosfatom. Gnojili ne smeta priti v stik z listi ali stebli, ker povzročita ožige.

 

Izkopavanje in shranjevanje gomoljev

Ko jeseni listi zaradi prvih slan počrnijo, skrajšamo stebla na 15 centimetrov. Gomolje skrbno izkopljemo in jih očistimo ostankov prsti, odrežemo vse drobne korenine in naprašimo gomolje s fungicidom. Gomolje shranjujemo obrnjene s stebli navzgol približno tri tedne v prostoru, kjer ne zmrzuje, tako da se stebla lahko temeljito osušijo. Vsake toliko jih tudi obrnemo. Tako zagotovimo, da se v steblu in na listih ne ohrani vlaga.

Označimo gomolje in jih položimo v lesene zaboje v vermikulit, kokosovo vlakno ali podoben substrat. Hranimo jih na suhem, hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Gomolje pozimi redno pregledujemo. Če se pojavi plesen ali gniloba, jo izrežemo s čistim ostrim nožem in naprašimo rezne ploskve z žveplom.

 

Razmnoževanje

Shranjene gomolje razdelimo spomladi. Rasti naj začnejo v hladni gredi ali rastlinjaku. Pripravimo plitev pladenj z lončno zemljo in gomolje rahlo zakopljemo v zemljo. Zgornji del lahko gleda iz zemlje. Poškropimo z vodo in hranimo na toplem in vlažnem. Ko se razvijejo poganjki, razdelimo z ostrim nožem gomolj na dele, tako da ima vsak del najmanj en rastni poganjek. Vsak del posadimo posebej v standardno lončno prst.

Lahko pa tudi v pozni zimi silimo gomolje pri 15 do 18 stopinjah Celzija. Ko so poganjki dolgi 7,5 centimetra in imajo 2 ali 3 pare listov. Z nožem odrežemo vsak poganjek s tenkim koščkom ali s peto starševskega gomolja. Spodnje liste takega potaknjenca odstranimo. Potaknjence vložimo v lonček z vlažno lončno prstjo, da se ukoreninijo, potem jih presadimo.

 

Oznake