V letošnjem letu obeležujemo 150-letnico rojstva Jožefa Lešnika (Josef Löschnig), svetovno uveljavljenega sadjarskega strokovnjaka. Jožef Lešnik se je rodil 18. marca 1872 v Šentjanžu na Dravskem polju, danes Starše. Osnovno (ljudsko) šolo je končal v domačem kraju, realko pa v Mariboru.

Šolanje je nadaljeval na kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Dvoletno prakso je nato opravil na posestvu Meran pri Limbušu nad Mariborom. Po odsluženi vojaščini je bil leta 1894 na Sadjarski in vinarski šoli v Mariboru imenovan za strokovnega in potujočega učitelja.

Cenjen v Avstriji

Od leta 1898 dalje je Jožef Lešnik deloval v Avstriji. Najprej kot strokovni učitelj na deželni šoli za sadjarstvo in vinarstvo v Kremsu ob Donavi. Tam je tudi ustanovil prvo zbiralno posredovalnico za sadje ter urejal in in izdajal glasilo Obstzüchter. Leta 1905 je postal deželni inšpektor za sadjarstvo za Spodnjo Avstrijo, nato je več semestrov študiral na Visoki kmetijski šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je zimo 1915 preživel v Karpatih, nato se je boril tudi na Soški fronti. Leta 1917 je bil odpoklican iz vojske, saj ga je država zaradi splošnega pomanjkanja hrane bolj potrebovala kot strokovnjaka za prehrano. Že kmalu zatem se je pod njegovim vodstvom začela tovarniška predelava sadja v Münchendorfu pri Dunaju.

Ob prevratu in koncu 1. svetovne vojne leta 1918 je predlagal naši vladi, da bi se vrnil v njeno službo. Toda ponudili so mu tako podrejeno delovno mesto, da ga ni mogel sprejeti. Po vojni je ostal v Avstriji ter si na Dunaju postavil dom. V letih 1919–1923 je vodil katedro na Visoki kmetijski šoli, tam predaval in napredoval. Na kmetijski zbornici za nižjo Avstrijo je kot direktor vodil strokovno službo za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. Leta 1923 je bil imenovan za vladnega ter leta 1925 za dvornega svetnika. Leto kasneje je bil imenovan za predsednika Deželne zveze sadjarjev. Leta 1932 so na Dunaju zelo slovesno proslavili njegovo 60 – letnico. Na prireditvi se je zbralo okoli 3.000 avstrijskih sadjarjev. Takrat so oblikovali Löschnigovo ustanovo za šolanje sadjarjev ter izdali knjigo o Josefu Löschnigu.

Študijsko popotovanje v ZDA

Leta 1934 je Jožef Lešnik odšel na študijsko popotovanje po ZDA. Obiskal je tudi nekatere akademske agronomske raziskovalne centre, med drugim tudi takrat najpomembnejši ameriški center za agronomijo na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. Za svoje delo je prejel številna avstrijska državna priznanja in odlikovanja. Jožef Lešnik je bil zelo ponosen na svoj rod in je rad govoril slovensko. S slovenskimi sadjarskimi strokovnjaki takratnega časa je imel tesne stike. Znano je njegovo sodelovanje in dopisovanje z Martinom Humekom, Francem Goričanom ter prof. Josipom Priolom. Umrl je 24. oktobra 1949 na Dunaju, kjer je tudi pokopan.

Bogata bibliografska zapuščina

Zelo bogata je njegova bibliografska zapuščina, saj je napisal preko dvajset strokovnih knjig ter preko sto člankov v različnih strokovnih revijah. S svojimi vsebinsko raznolikimi deli je pokrival praktično celotno sadjarstvo. Tako v njih najdemo tehnološka priporočila glede pridelave sadja, opise priporočenih sort različnih sadnih vrst, napotke glede varstva sadnega drevja pred boleznimi, škodljivci in pozebo, predelovalne postopke v domačem gospodinjstvu ter navodila za smotrno gospodarjenje v sadjarstvu. Nekatera izmed njegovih pomembnejših knjižnih del so Praktische Anleitung zum rationellen Betriebe des Obstbaues, 1901, Das Einkochen des Obstes im bürgerlichen Haushalte, 1910, Empfehlenswerte Obstsorten – Normalsortiment für Niederösterreich, 1912, Die Mostbirnen, 1913,  Die Fruchtbranntweine und ihre bereitung, 1923, Pflanzung und Pflege der Obstbäume und Beerensträucher, 1948.

Boštjan Godec