Seveda do takrat nismo poznali krompirjevega pireja, ne paradižnika in ne paprike. O damskih cigaretah s filtrom in mentolovo odišavljenostjo ni še nihče sanjal. Torej raste tobak tako za gospe kot gospode, a kajenju se pridružujejo še druge oblike uporabe. Vsaj nekoč je bilo zelo modno žvečenje suhega tobaka, v njuhanec zdrobljenim listom pa so občasno pripisovali celo terapevtske učinke.

Cvetna lepota ni bistvena

Tobak pa  nazadnje le ni tobaku enak. Izhodišče za tobačne naslade, kadeče ali tudi drugačne, sta v glavnem dve vrsti iz rodu Nicotiana. Tisti, ki ga uporabljajo za zvijanje viržink ali havank, se praviloma ponaša tudi s precej velikimi in lepo rožnatimi cvetovi na vrhu več kot meter visokih stebel. Ker tega cvetja ne odkupuje nobena tobačna tovarna, rastline pravočasno “obglavijo”. Cvetna lepota rastline torej ni bistvena. Rastlino običajno imenujejo virginski tobak, saj samoniklo raste v tej zvezni državi v ZDA, botanično pa je to Nicotiniana tabacum. To bi bila zaradi svojih cvetov in velikih listov lahko lepa vrtna enoletnica.

Znamenite mahorke

Cvetje druge vrste tobaka, znamenite mahorke (Nicotiana rustica), ni prav posebno veliko in v svoji zeleno rumeni barvi ni ravno privlačno. Pogosto ime za to vrsto je divji ali indijanski tobak. To vrsto v tobačni industriji uporabljajo za cenejše in bolj grobe tobačne izdelke, za domačo rabo pa si ga vsaj pred štirimi desetletji še sejali ponekod po Sloveniji. Dejansko je mahorka močan tobak, ki je veljal kot del obvezne preskrbe vojakov nekdanje Sovjetske zveze.

Po letu 1945 so ga uporabljali in cenili še mnogi veterani druge svetovne vojne. To je bilo še v času mojega otroštva, a spominjam se, da je rasel tudi v našem vrtu. Kakšna vrtna lepotica to ni bila, rumeneče dozorelo in posušeno listje pa je kadilcem v soseščini le pripomoglo do dimnih užitkov s komentarjem »samo da se nekaj vleče«. Prave in zaresne, tovarniško izdelane, cigarete namreč niso bile poceni za vsak žep.

Tobak za okras

Tobak nekaterih vrst in sort je cenjen tudi za okras v vrtu in javnih nasadih. Verjetno pri tem nihče več ne pomisli na katranske užitke inhalirajočih zemljanov. Začetno navdušenje nad okrasnimi tobaki je bilo pred nekaj leti še močno skaljeno zaradi tega, ker se je cvetje razpiralo le ponoči. Tudi okoli 80 cm visoke rastline niso bile primerne za večino vrtnih nasadov. Tudi velikost cvetov in barvna paleta sta bili preveč skromni. Izhodišče za žlahtniteljske izboljšave je bila vrsta Nicotiana alata ali krilati tobak.  Doslej doseženi rezultati so prav vzpodbudni in vrtnarjem je na voljo kar nekaj uporabnih sort tobaka. Novejše sorte, pogosto označene kot F1, prej omenjenih pomanjkljivosti nimajo več.

Vrtu prilagojene rastline

Rastline imajo za tobak kar velike cvetove, barve pa so lahko: bela, rožnata, rdeča, karminasto škrlatna, rumeno zelena ali rožnata z belim očesom. Zato lahko nasad tobaka barvno uskladimo  z drugimi enoletnicami. Tudi po višini so prilagojene za manjše vrtove in grede v javnih nasadih. Najbolj cenjene so sorte, ki ne zrastejo več kot 25 ali 30 cm.  Omenjene barve in te velikosti so kot nalašč za dekorativne zasaditve korit, večjih posod in celo za sezonski okras grobov. Dodati je potrebno le še to, da rastline cvetijo  skoraj nepretrgoma od  julija do septembra  in da  tobak odlično prenaša vročino in sušo. V mestnem vrvežu in vonjavah izpušnih plinov se takšen nasad prav dobro obnese na gredici med dvema prometnima pasovoma.  Od 60 do 100 cm visoko zrastejo rastline križancev Nicotiana x sanderae (Nicotiana alata x Nicotiana forgetiana)

V okrasne namene je uporabna tudi nepožlahtnjena vrsta Nicotiana sylvestris, ki je zaradi močne postave in lepega belega cvetja v vrtu izstopajoča soliterna enoletnica. Sadike v izpostavljeni skupini posebno v mraku opozarjajo nase z omamno dehtečim cvetjem. Tako kot pri vseh drugih rožicah in travicah je pomembno, da vemo, kako lahko uporabimo  okrasne tobake.  Semenarske družbe ponujajo lepo izbiro z različnimi lastnostmi in po njih se moramo ravnati. Mimo vrtne dekorativnosti je vredno omeniti tudi to, da  znajo cvetličarji stebla višjih sort  vključiti v postavne  aranžmaje, nižje so kvečjemu za šopke.  Vsekakor se odrezano cvetoče steblo tobaka v vazi prav dobro drži. 

Setev in pridelava

Pridelovanje okrasnega tobaka je nekoliko bolj zahtevno zaradi izredno drobnega semena in počasnega začetnega razvoja. Tudi glede toplote in osončenosti moramo upoštevati iz domovine prinešene navade. Običajno si sadike vzgojimo v zabojčkih ali lončkih iz zgodnje setve za majsko sajenje na prosto, kjer  pred mrazom varne šele po 15, maju. Za tisoč sadik je treba le pol grama semena, ki vzkali nekako po dveh tednih, če je 18 stopinj toplote. Nekaj cvetja lahko pričakujemo tudi pri neposredni setvi na prosto ob pravočasnem redčenju in dobri oskrbi. Vredno pa je po sadikah povprašati tudi pri vrtnarjih. Poletna oskrba ni kaj posebnega. Pletev in gnojenje je redno opravilo, zalivanje ni skoraj nikoli potrebno.

Tobakovo koristno sorodstvo

 Botanično  je rod Nicotiana soroden paradižniku in papriki, krompirju in jajčevcu. Vse to so predstavniki velike družine razhudnikov (Solanaceae), kamor pa uvrščamo tudi petunije. Torej je to družina za korist in za zlo. O takšni ali drugačni uporabnosti seveda odloča le človek sam. Kam naj torej uvrstimo tobak? Zaradi vsebnosti alkaloidov vsekakor sodi med strupene rastline. To ne zmanjšuje okrasnih vrednosti. Nazadnje prenašamo na ta račun strupenost cele množice priljubljenih vrtnih lepotic. Previdnost pa je vedno na mestu, da se izognemo težavam in nesrečam.  S kadilsko gospodarskega stališča je tobak gotovo pomembna industrijska rastlina, ki “ogromno prispeva” v državno blagajno in “neznatno ogroža” človeška dihala!  Moje simpatije uživajo tobaki samo kot okrasne rastline, iz zelenjadarskega sorodstva pa ne morem brez dobrega krompirčka in paradižnikove solate. Tudi vam jih privoščim!

Izidor Golob