Če imamo nekaj smisla in predvsem znanja o rastlinah, je lahko naš okrasni vrt v tem obdobju še posebej zanimiv. Rastline v tem času seveda niso tako sveže kot takrat, ko poženejo prve cvetove, ampak za prave ljubitelje ima prav to lahko poseben čar. Poznopoletne jutranje megle cvetove odenejo v svetlikajoče se rosne kapljice, ki jih kaj kmalu osuši toplo sonce.

Predstavljamo vam nekaj predstavnikov različnih rastlinskih skupin, ki so še posebej privlačne pozno poleti in v začetku jeseni.

  Ameriški slamnik

Ameriški slamnik

Slamnik je robustna in nezahtevna trajnica. Cvetovi dišijo po medu in od druge polovice poletja in vse do prvih zmrzali cvetijo in privabljajo metulje in čebele. Ameriški slamnik najlepše uspeva na vročih sončnih legah, v humoznih in vlažnih, vendar dobro odcednih tleh. Prenese precejšnjo sušo in veter, zato ga lahko sadimo tudi na odprte in vetru bolj izpostavljene lege, kjer bo lepo uspeval skupaj z nekaterimi okrasnimi travami. Cvetenje spodbudimo s sprotnim odstranjevanjem odcvetelih cvetov. Jeseni suhih stebel s semeni ne porežemo, saj so semena hrana za ptice, hkrati pa so posušena stebla lep okras zimskega vrta.

Osnovna barva cvetov je škrlatno rožnata, poznamo tudi bele sorte. Vrtnarji so s križanjem vrste Echinacea purpurea z vrsto E. paradoxa, ki cveti rumeno, vzgojili rumene, oranžne, zelenkaste križance. Danes lahko v vrtnarijah kupimo številne sorte slamnikov, od temno rdečih, barve flaminga do zelenorumenih. Ne razlikujejo se le po barvi, ampak tudi po obliki cveta.

Perovskija ali ruski žajbelj

Perovskija (Perovskia atriplicifolia) je trajnica, ki na prvi pogled spominja na sivko, s katero spadata v isto družino (ustnatic). Zaradi podobnega videza in rastnih zahtev – veliko sonca in malo vode –  v okrasnih vrtovih zamenja sivko. Visoka je malo več kot meter, razrašča se grmasto, zato ji namenimo dovolj prostora – na kvadratni meter posadimo 3-5 rastlin. Klasasta socvetja so od julija do oktobra polna modrosivih cvetov. Vejice so srebrnkaste in dišeče. Dobro prenaša sušna poletja. Uspeva na odprtih, suhih do vlažnih rastiščih, kjer so tla dobro odcedna. Rastlina cveti na enoletnih poganjkih, porežemo jo pozno jeseni ali spomladi. Če želimo nizko in kompaktno rastlino, jo porežemo maja tik pred cvetenjem na polovico višine. V tem primeru bo zacvetela nekoliko pozneje. Najbolj znana sorta za gojenje v vrtovih je ‘Blue Spire’.

Gavra

Gavra je ena najbolj priljubljenih trajnic in nepogrešljiva na vrtni gredi ali v cvetličnih koritih. Njeni cvetovi, ki so videti kot majhni metulji, se vse poletje in jesen odpirajo na tankih in nežnih cvetnih steblih. Je trpežna in elegantna rastlina, sadimo jo skupaj s hermeliko, ameriškim slamnikom, dresnijo, konjsko grivo, jesensko astro, mačjo meto. Paše tudi k travam in vrtnicam. V nasad vnese lahkost in milino. Rastlina je zelo trpežna, odcveteli cvetovi kar sami odpadejo, zato ni potrebno skrbeti, da bi jih odstranjevali.

Gavra

Najlepše uspeva na toplih, sončnih rastiščih v odcedni zemlji. Težka, neprepustna tla, v katerih pozimi zastaja voda, bodo povzročila gnitje korenin. Rastlina zraste približno meter visoko in slaba pol metra v obsegu. Dobro je, če jo po prvem bujnem cvetenju v začetku julija porežete vse do listov. S tem se bo zgostila in dobila lepšo obliko, hkrati pa bo kmalu spet bujno zacvetela. Poznamo tudi sorte, ki zrastejo nekoliko niže. Njihovi cvetovi so beli ali rožnati. Rožnate so manj odporne. 

Kitajska plavica, modrina

Kitajska plavica, modrina (Ceratostigma plumbaginoides) – pokrovna rastlina, dobro prenaša mraz po vsej Sloveniji, plazi se s podzemnimi korenikami. Cveti od julija do oktobra, cveti modro, zeleni lističi se konec poletja začnejo barvati rdeče in tudi cvetna stebelca so rdeča, kar dodatno popestri videz rastline. V višino zraste 20 do 25 centimetrov in učinkovito nadomešča trato. Primerna je za vrtne grede, prekrivanje tal, za korita in posode, suhe zidove in škarpnike, preveša se čez zidove. Uspeva na polnem soncu in v polsenci, prenaša tudi občasno sušo. Obstaja tudi grmasta oblika modrine, to je Ceratostigma willmottianum, visoka približno 60 cm, ki prav tako celo poletje lepo cveti.

  Kitajska plavica

Japonska anemona

To so višje do visoko rastoče jesenske trajnice v beli in različnih odtenkih rožnate. Cvetovi so enostavni in dvojni. Cvetijo od avgusta do prvih zmrzali. Prst mora biti vedno nekoliko vlažna. Najbolje uspeva v zavetju dreves, ki skrbijo za stalno vlago. Če je poleti, ko nastavljajo popke, presuho, bo manj popkov in cvetov. Pozimi pazimo, da v tleh ne zastaja voda. Po sajenju se rastlina najprej razrašča bolj počasi, po približno dveh letih, ko se dodobra vraste, pa postane košata. V starih vrtovih so rasle ali še rastejo velike razvejane japonske anemone, nove sorte, ki jih dobimo zdaj v vrtnarijah, niso tako invazivne, so nižje in manj košate. Na istem mestu jo imamo lahko dolga leta, ne da bi bilo njeno cvetenje kaj slabše.

Japonska anemona

Hosta

Hoste so nadvse priljubljene trajnice za senčne lege. Gojimo jih zaradi raznolikih oblik in barv njihovih listov ter lepih cvetov. Potrebujejo senco in vlažna tla, a vsaj dve uri sonca na dan. V globoki senci ne bodo uspevale. Sorte z zelenimi in rumenimi listi bodo uspevale tudi na bolj sončni legi, a moramo skrbeti za vlago v tleh. Nekatere vrste se razširjajo z rizomi in so primerne za prekrivanje tal. Listi so lahko enobarvni in pisani. Enobarvni so zeleni, zelenomodri ali rumeni z odtenki. Pisani so v različnih kombinacijah. Barve listov se pri kakšni sorti spreminjajo tudi med rastjo, odvisno od svetlobe.

Hoste so primerne tudi za obrobe, posebej elegantne pa so v posodah, njihove liste uporabimo tudi v cvetličnih aranžmajih.

  Hosta

Hermelika

Trpežne trajnice različnih velikosti in barv cvetov in listov pridejo do izraza ob koncu poletja, jeseni in celo pozimi. Mesnati listi prenesejo sušo in sončno pripeko. Cvetovi so lahko beli, kremasti, rožnati, rdeči, odvisno od sorte. Listi so navadno sivomodri, lahko tudi rdečkasti ali pisani z belo ali rumeno obrobo. Hermelike so lepe že od zgodnje pomladi, ko začnejo listni popki kukati iz zemlje. Ves čas do druge polovice poletja počasi rastejo in živijo v senci poletnih rastlin. V drugi polovici avgusta pa že opozorijo nase s svojo višino in nastavki cvetov. Hermelike dolgo cvetijo, in tudi ko odcvetijo, tega skoraj ne opazimo, saj socvetja ostanejo lepa na rastlinah še vso zimo. Porežemo jih šele spomladi.

Hermelike sadimo skupaj z astrami, gavrami, kaduljami, mačjo meto, ameriškim slamnikom in okrasnimi travami.

  Hermelika

Jesenska astra

Astre najlepše uspevajo na polnem soncu. Sadimo jih v vlažno, hladno zemljo, ki pa mora biti odcedna. V suhi zemlji ne uspevajo lepo. Ne smemo jih saditi preveč skupaj, ker se hitro razraščajo. Priporočljivo je, da jih vsakih nekaj let razdelimo oziroma razredčimo. To velja za niže in više rastoče astre. Visokih aster ne sadimo na vetrovna mesta, če pa že, potem potrebujejo oporo. Visoke astre lahko pozno spomladi, ko so šopi približno na polovici svoje končne višine, porežemo. Skrajšamo jih za polovico takratne višine in jih nekoliko razredčimo. Tako bodo ostale nekoliko nižje in stebla pri tleh ne bodo ogolela. Astre cvetijo v najrazličnejših barvah: beli, rožnati, rdeči, vijolični, lila, modri, zato so v jesenskem času nepogrešljive. Gojimo predvsem križance. 

Jesenska astra