Glede na tip in uporabo trat so lahko v travnatem sloju prisotna še nekatera zelišča, ki dajejo trati poseben čar (navadni rman, marjetica, plazeča detelja, poljski glavinec, travniška kadulja, ivanjščica, nekatere zvončnice, timijan …). Pomembno je, da ves čas rasti trate izvajamo redno in pravilno oskrbo in da ne pretiravamo z gnojenjem. Redno izvajamo vzdrževanje trate: košnja, gnojenje, zračenje, odstranjevanje polsti, zalivanje, uničevanje plevelov in mahu, zatiranje talnih škodljivcev, zatiranje snežne plesni in obnova trate.

Košnja

Že sama redna košnja vsaj enkrat tedensko bistveno prispeva k urejenemu videzu trate, hkrati pa uničuje plevel. V času suše višino rezi naravnamo na 3 do 7 cm, sicer kosimo na višino 1,5 do 3 cm.

Če redno kosimo, pokošene trave ne odstranimo, kar omogoča samognojenje trate.

Gnojenje

Z gnojenjem nadomestimo hranila, ki smo jih s košnjo odstranili. Če redno kosimo in travo puščamo, skrbimo za zeleno gnojenje. Pravilno gnojenje vpliva na rast trave in posredno manj plevela.

Z mineralnimi gnojili gnojimo prvič sredi aprila, drugič v začetku junija in tretjič v začetku septembra.

Število in količina odmerka je odvisna od tal: na peščenih lažjih tleh gnojimo večkrat z manjšimi odmerki, na težjih tleh pa manjkrat z večjimi odmerki. Na senčnih predelih, kjer se pozimi sneg dolgo zadržuje, jeseni ne gnojimo zaradi pojava snežne plesni, še zlasti, če smo jeseni pustili previsoko travo. Okvirne potrebe po hranilih na 100 m2 so do 3 kg dušika, do 5 kg fosforja, do 3 kg kalija in do 0,3 kg magnezija. Na trgu je tudi veliko organskih gnojil, ki jih lahko uporabimo po navodilih proizvajalca. To gnojenje pa naj raje nadomesti domač, zrel in čist kompost.

Zračenje in odstranjevanje polsti

Travno rušo zračimo večkrat v sezoni, še posebej, če po njej veliko hodimo. Prelopatne vile zabadamo na več mestih v rušo, nastale odprtine pa zapolnimo s peskom. Uporabimo lahko tudi vertikulator, ki rušo prezrači, uniči plevele, travo spodbudi k obnovi in odstrani polst (ostanki košnje, suhih korenin,..). Še posebej je pomembno, da zgodaj spomladi temeljito pregrabimo tratno površino s posebnimi grabljami, ki imajo ostre kovinske nože. Tako izrezane organske delce odstranimo, v nastale odprtine pa nanesemo pesek, s čimer povečamo zračnost in propustnost z vodo. Zelo pomembno je, da po zračenju trato temeljito zalijemo. Nekaj dni po zračenju gnojimo z mineralnimi gnojili s poudarkom na dušiku, da pospešimo regeneracijo trate.

Zalivanje

Trata potrebuje tedensko do 20 l vode/m2. Zalivamo do 12 cm globoko pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Poletni meseci so najbolj kritični za ohranitev lepe, goste trate, saj lahko nepravilna oskrba oz. suša povzroči nekontrolirano rast plevela in nekaterih nezaželjenih trav.

Uničevanje plevela in mahu

Najbolj učinkovita zaščita pred pleveli je redna košnja in dognojevanje. Največji problem so nizki pleveli, ki jih z redno košnjo ne moremo odstraniti, zato jih odstranjujemo mehansko oz. ročno z nožem.

Da se izognemo mahu, ga zgodaj spomladi temeljito izgrabimo, uporabimo kemični pripravek, tla razkisamo – apnimo, dognojimo s potrebnim hranilom.

Če nič od tega ne pomaga, je bolje, da se z njim sprijaznimo ali odločimo za kakšno primernejšo pokrovno rastlino.

Zatiranje snežne plesni

Snežna plesen (gliva Fusarium nivale) ogroža tiste trate, kjer je veliko enoletne latovke, kjer so tla neprezračena, na senčnih predelih in zaradi pregnojenosti z dušikom v jesenskem času. Jeseni ne gnojimo več z dušikom, ampak samo s kalijem, in ne puščamo previsoke trave.

Obnova trate

Manjkajoča mesta v trati, ki nastanejo zaradi odstranitve mahu, plevela, ožigov trav s pasjimi iztrebki, prevelikih odmerkov mineralnega gnojila, prepogostega gaženja po isti poti ali igre otrok, prekopljemo in prekrijemo s 3 cm plastjo mešanice dobre vrtne zemlje, šote ali gozdne zemlje, mivke in travnega semena. Povaljamo ali utrdimo z lopato in zalivamo do vznika.

Običajno imamo problem tudi z ohranjanjem pestrosti trav, ki smo jih posejali, še posebej na podeželju. Iz ekstenzivnih travnikov, ki niso redno košeni, veter travno seme prinese po zraku tudi na našo trato. Tako naša trata v nekaj letih po setvi dobi značaj trav iz okolice, če seveda redno ne izvajamo vsa opisana vzdrževanja trate.

Štefanija Kos Zidar