Naše rastline, ki smo jih vso pomlad lepo negovali, lahko tako zaradi poletne suše zelo hitro končajo na kompostu.

Rastline tako kot vsa druga živa bitja potrebujejo vodo, da preživijo. Sprejemajo jo skozi korenine, zato je zelo pomembno, na kakšnih tleh rastejo.

Tla se razlikujejo po tem, koliko vlage lahko zadržijo in je na voljo koreninam rastlin. Peščena tla imajo zelo majhno sposobnost zadrževanja vode in se izsušijo precej hitreje kot tla s finejšimi delci. Nasprotno pa je plast gline, ki je sestavljena iz izredno drobnih delcev, povsem nepropustna za vodo.

Eden izmed najosnovnejših načinov, da se izognemo težavam s sušo, je dobra kakovost tal. Tako je v tla potrebno dodati veliko organske snovi, ki bo zadrževala vlago in hkrati preprečevala, da bi prišlo do pomanjkanja kisika zaradi prevelike vsebnosti vode.

Organsko snov najlažje dodamo v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Na zelo izrazitih peščenih tleh dodajte toliko komposta, da boste na prvih 20 cm globine ustvarili približno 50 : 50 mešanico originalne prsti in komposta.

Zastirka iz lesa

Zastirka prepreči izparevanje
Z izboljšanjem strukture tal zmanjšamo izgubo zaradi odtekanja, še vedno pa se tla izsušujejo zaradi izparevanja vode. To najlažje preprečimo z zastirko. Na izbiro imamo več vrst zastirk, vendar najpogosteje uporabljamo doma narejen kompost ali pa v vrtnariji kupljeno zastirko iz skorje.

Kompost je odlična izbira, ker ga zelo preprosto naredimo sami, hkrati pomaga zadrževati hranila in vodo v bližini rastlinskih korenin. Vrtni kompost je odličen za zastiranje gred z vrtnicami, vrtninami ter okrasnih gred posajenih s trajnicami in enoletnicami.

Zastirka iz skorje ima kot zastirka prednost, ker jo lahko dobimo v količinah, ki jih doma na kompostniku ne moremo pridelati. Z njo lahko hitro zapolnimo prostore med rastlinami in tako uredimo gredo. Odlična pa je tudi za zatiranje plevelov, ki z našimi okrasnimi rastlinami tekmujejo za vodo in hranila.

Zalivajmo varčno
Kljub zmanjšanju vodnih izgub pa boste morali rastline seveda še vedno zalivati. Pri zalivanju lahko veliko storite z ustreznim načinom zalivanja. Za večji izkoristek zalivajte rastline zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko so temperature nekoliko nižje in bo manj vode izparelo neposredno iz razgretih tal. Curek vode usmerite proti koreninam in ne škropite listja. Zalivanje listov lahko zmanjša izkoristek zalivanja, hkrati pa lahko prinese dodatne težave, saj so neprestano vlažni listi pogost vzrok za razvoj bolezni rastlin.

Rastlin ne razvadite s prekomernim oziroma preveč rednim zalivanjem. Rastline, ki bodo navajene na razkošje vode, bodo razvile plitev koreninski sistem, kar lahko ob poletni suši povzroči propad rastline.

Zastirka iz kamna

Alternativni viri vode
Odličen vir vode za zalivanje je deževnica. Poleg tega, da je brezplačna, jo imajo številne rastline celo raje kot vodo iz vodovodne pipe.

V primerjavi z vodovodno vodo je deževnica precej mehkejša, kar še posebej cenijo vse kisloljubne rastline, kot so na primer borovnice, kamelije in rododendroni.

Tudi lončnice je bolje zalivati z deževnico, saj se minerali iz vodovodne vode počasi kopičijo v loncih in zvišujejo pH substrata. Z deževnico ni priporočljivo zalivati le sejank, saj lahko mednje zanesete tudi spore različnih škodljivih vrst gliv, ki povzročajo propad kalic.

Številne odpadne vode, ki jih v gospodinjstvu navadno spustimo v odtok, lahko uporabimo tudi za zalivanje okrasnih rastlin. Najpreprosteje je prihraniti vodo, ki ostane od umivanja sadja in zelenjave.

Takšna voda je skoraj povsem enaka kot vodovodna in jo lahko brez skrbi uporabimo za zalivanje rastlin na vrtu. Nekoliko bolj pozorni moramo biti pri uporabi vode, ki ostane od umivanja posode. Slednja lahko vsebuje veliko natrija in fosforja. Natrij je v višjih koncentracijah strupen za rastline, medtem ko je fosfor sicer pomembno hranilo, vendar lahko v višjih koncentracijah povzroča cvetenje voda. V kolikor uporabljate okolju prijazna čistila, vodo, ki je ostala od umivanja posode, razredčite z deževnico vsaj v razmerju 50:50.

Kljub poletni suši lahko z nekaj preprostimi ukrepi zagotovimo preživetje svojih najljubših rastlin in hkrati olajšamo svoje poletno delo na vrtu.

Matevž Likar