Radič je zelo razširjen v sredozemskih državah. Poznane so številne italijanske in nekatere slovenske sorte radiča: palla rosa, treviški, verona, tržaški solatnik, castelfranco, monivip, anivip in še mnoge druge.

Ustreza mu krajši dan

Radič je toplotno nezahtevna rastlina, ki ji najbolj ugaja zmerno podnebje. Pri nas raste tudi v višjih legah z nadmorsko višino nad 700 metrov. Najbolje uspeva na sončnih in toplih gredah, ne mara pretirano suhih ali mokrih razmer. Radič sejemo v setvenico in si vzgojimo svoje sadike, ki jih ob koncu poletja presadimo na stalno mesto na vrtno gredo, lahko tudi v rastlinjak. Ne mara ekstremno visokih poletnih temperatur in močne sončne pripeke. Takšni pogoji ga lahko malo zaustavijo v rasti in razvoju listov, rozet in glav, pri sortah, ki gredo hitro v cvet, lahko takšen stres povzroči predčasno poganjanje cvetnega stebla.

Radiču bolj ustreza krajši dan, zato so najboljši rastni pogoji proti koncu poletja, ko se dan že opazno skrajša.

Takrat začne radič oblikovati ne samo listne rozete, ampak začne liste ovijati in oblikovati v značilne glavice. Z nižjimi nočnimi temperaturami se začnejo listi tudi sortno značilno barvati in dosežejo značilne odtenke rdeče do vijolične barve. Zato bodimo potrpežljivi in počakajmo na primerne rastne pogoje (temperatura zraka), da se bodo srčni listi iz zelene začeli barvati in pridobivati za sorto značilne odtenke. Lep primer za takšno potrpežljivost je solkanski radič, ki ga sejemo od poznega poletja dalje in ima dolgo le zelene liste, značilne vijolične rožice pa oblikuje šele naslednjo pomlad.

Poleti radič solatnik

Poleti sejemo radič solatnik in režemo liste in listne rozete ali pa posadimo zgodnje sorte radiča, ki oblikujejo glave v kratkem času (mesecu in pol), ob koncu poletja lahko računamo tudi na prve pridelke radiča štrucarja ali sladkornega radiča. Če pa želimo tako zgodaj uživati prve glave ali štruce radiča, ga moramo sejati že od konca junija dalje in upati, da poletje ne bo prevroče, da ne zacveti.

Pri radiču solatniku uživamo mlade nežne liste, ki jih dajejo sorte, kot sta tržaški in goriški solatnik.

Posejano površino prekrijemo s kopreno in vzdržujemo tla v vlažnem stanju. Prvi mladi listi so za rezanje primerni že v manj kot mesecu dni. Če želimo uživati sveže in mlade liste, jih redno in sproti režemo v 10- do 14-dnevnih presledkih, odvisno od ponovnega prirastka porezanih rastlin. Po vsakem rezanju gredico zalijemo in očistimo plevelov. Za štiričlansko družino je dovolj dober kvadratni meter posejane površine.

Tržaški solatnik je prezimna sorta radiča, ki ga jeseni rahlo ogrnemo in malo zasujemo s tanko plastjo zemlje. Zgodaj spomladi bo ponovno odgnal in lahko ga bomo še enkrat ali dvakrat rezali.

Glave in štruce

Ljubitelji radiča večinoma pridelujejo poznopoletne in jesensko-zimske sorte, ki oblikujejo glave. Te so lahko okrogle, denimo sorta palla rosa, ali v obliki visokih, podolgovatih, čvrsto zavitih štruc, kot je sorta sladkornega radiča pan di zucchero. Te sorte sejemo od konca maja do konca junija. Možna je seveda tudi neposredna setev in redčenje ter presajanje najboljših sadik na stalno mesto. Sodoben in bolj profesionalen način vzgoje sadik temelji na sadiki vzgojeni v gojitveni plošči vse do razvoja 4 do 6 listov, ko so sadike primerne za presajanje.

Za setev in vzgojo sadik so primerne mnoge sorte radiča, in sicer verona, castelfranco, pan di zucchero, palla rosa in druge.

Junija in julija radič oblikuje glave, za spravilo so primerni jeseni in pozimi, odvisno od tega, kdaj smo sadili sadike na stalno mesto.

Pri gostoti sajenja upoštevamo lastnosti posamezne sorte. Pazimo, da bujnih in bogato olistanih sort ne posadimo pregosto skupaj, ampak jih s primerno gostoto v vrstnem in medvrstnem prostoru omogočimo optimalne pogoje za razvoj glav. Radiče za pozno poletje in jesen sadimo bolj narazen, in sicer od 30 do 40 cm med vrstami, med rastlinami radiča v vrsti pa razdaljo od 25 do 35 cm.

Večje sadilne razdalje bodo rastlinam jeseni, ko je dan vse krajši in večja zračna vlaga zaradi rose in megle, omogočile optimalne rastne pogoje in dobro možnost oblikovanja glavic radiča. Glave bodo sposobne kratkotrajnega prezimljanja na prostem ter dolgega skladiščenja. 

Če imate rastlinjak, ga posadite tudi tja in rezali ga boste tudi, ko bo zunaj trda zima in snežna odeja.

Zastrta tla

Tla v posevku zastremo s prekrivakami, bodisi naravnimi (npr. slama) bodisi umetnimi. Lahko uporabimo za vodo prepustno in pohodno folija za večkratno uporabo, ki jo še posebej priporočam, če imate možnost kapljičnega namakanja. Radič zelo tekne tudi divjadi, zato zavarujte posevke in dostop do njih, da vam srne in zajci ne obgrizejo najlepših glavic. Zaprite vrata vrtnih ograj, dodatno prekrijte posevke z mrežami in tako onemogočite neželeno škodo.

Igor Škerbot