Žajbelj je hvaležno zelišče, ki so ga cenili že naši stari starši. Na starejših slovenskih vrtičkih praviloma povsod videvam grmičke žajblja. Na tak način sem ga tudi dobila. Najprej sem ga zasadila na vrt, ampak kmalu ugotovila, da to ne bo v redu. Zdaj je na zeliščnem vrtu. Eno sadiko sem kasneje kupila, vendar ni pravi žajbelj, temveč samo ena od njegovih sodobnih oblik, žal ne vem, katera. Tudi če imam žajbelj doma, največkrat za čaj naberem divje rastoči žajbelj ob morju, kjer je originalno tudi doma. Divje rastoči žajbelj ima ožje liste in dosti bolj diši.