Bergenija je trajnica, ki je že bila malo pozabljena, sedaj pa znova pridobiva na veljavi. Je trpežna trajnica, ki jo lahko posadimo tako rekoč na vsako mesto v vrtu, naj bo to na sonce ali v senci. Je  prezimno trdna trajnica, z velikimi vednozelenimi listi, ki se jeseni velikokrat rdeče obarvajo in ostanejo lepi tudi dolgo v zimo. Različne sorte cvetijo v odtenkih rdeče, rožnate in bele barve. Pri pravilni oskrbi lahko raste na enem mestu po več let, ne da bi jo bilo potrebno presajati ali deliti. Ali bi od neke trajnice lahko pričakovali še veliko več?

Bergenija je bila prisotna že v naših vrtovih že od nekdaj. Največkrat so jo sadili na senčna mesta. Danes vemo, da bergenija lepo uspeva tudi na soncu, lahko rečemo, da je na soncu celo lepša, kot v senci. V senci njene prednosti ne pridejo tako lepo do izraza. Zraste namreč nekoliko višje, njeni listi se kar preveč razrastejo. Poleg tega se v senci listi jeseni nikoli ne obarvajo tako močno rdeče, kot če je posajena na soncu. Zato jo v današnjem vrtu sadimo predvsem na sončne lege. Veliki, bleščeči temno zeleni listi in nevsiljivi cvetovi so primerni za družbo marsikateri trajnici na vrtni gredi, lahko pa jih sadimo tudi samostojno po nekaj rastlin skupaj ali v večje skupine. Posebno lepe so obrobe grde iz bergenije. Prenese tudi zelo suha in odcedna tla, tako da jo lahko sadimo celo v zelo peščena tla in tako tudi na grobove. V zadnjih letih jo veliko uporabljamo tudi za zasaditev v jesensko-zimska korita in sklede. Posebno lepa je bergenija tudi kot pokrovna rastlina.

Dehteči cvetovi

Bergenija je trpežna trajnica, ki lepo uspeva na zelo različnih rastiščih. V naravi jo najdemo na različnih koncih severne poloble, v Sibiriji, v Mongoliji, v Afganistanu ter celo v Pakistanu. Listi se pri različnih sortah jeseni obarvajo različno, najbolj intenzivno rdeče pri sorti ‘Rotblum’. Poleg listov  in trpežnosti se odlikuje tudi po cvetovih – bergenija začne cveteti že zgodaj pomladi. Cvetovi pri nekaterih sortah lepo dehtijo, kar opazimo predvsem, kot cvetove naberemo za pomladanski šopek.

Na vrtni gredi v ospredju

Posebej lepo uspeva, če je na gosto obkrožena z drugimi trajnicami. Posebno lepo izstopa v družbi s krvomočnicami (Geranium), črno kačjo bardo (Ophiopogon planiscapus ‘Nigrescens’), ižandrom (Pachysandra terminalis), z različnimi okrasnimi travami, kot so japonska perjanka (Pennisetum alopecuroides), pisanolistni šaš (Carex oshiomensis ‘Evergold’), rdečelistno iskrnico (Heuchera americana ‘Palace Purple’) in še z drugimi trajnicami. Na vrtni gredi, kjer je zaradi svojih vednozelenih, bleščečih listov še posebej dobrodošla, jo običajno sadimo v ospredje.

Nezahtevna oskrba

Glede oskrbe je povsem nezahtevna. Pomladi, preden začne cveteti in preden začnejo odganjati novi listi, porežemo vse od mraza in zime poškodovane liste, saj jih bodo kmalu nadomestili novi. Porežemo tudi vse prevelike liste in tiste, ki imajo na dnu odebeljena stebla. V primeru, da so preveč razrašča, jo nekajkrat letno le nekoliko razredčimo. S pravilno oskrbo, ki je zelo nezahtevna, bo bergenija lepo uspevala na enem mestu leta in leta.

PRAKTIČNI NASVET

Marec je čas, ko na vrtu porežemo vse posušene in odmrle ostanke trajnic, ter grede nekoliko dognojimo s kompostom, starim uležanim hlevskim gnojem ali mineralnimi gnojili. V kolikor so se kje pojavili pleveli, jih odstranimo. Na očiščene grede dodamo ali jih ponovno prekrijemo z mletim lubjem ali kakšno drugo zastirko, saj nam bo le-ta nekoliko zadržala rast plevela in vlago v zemlji, hkrati pa bo imela greda lepši, bolj urejen izgled. Najbolje je, če z zastirko pokrivamo vlažna tla.

S pomladanskimi opravili med trajnicami počakamo toliko časa, da se zemlja posuši – nikoli ne hodimo po preveč mokri zemlji. S pletjem in prekrivanjem z zastirko počakamo toliko časa, da bo večina trajnic odgnala, da jih ne bi pohodili.