Na Notranjskem, obdan z gozdovi in senožetmi, leži kraj Loški Potok. Nad njim je hrib – in Hrib. V zaselku Hrib sta si pred 30 leti družinsko domovanje uredila Lidija in Peter Knavs. In na vrhu hriba, na 840 metrih nad morjem, je zrasla hiša in okoli nje približno hektar velik čudovit okrasni in uporabni vrt.

Lidija se je na Hrib primožila iz Ribnice, in kot pravi, si kot blokovsko dekle ni nikoli predstavljala, da bo nekoč s takim veseljem gojila na stotine rastlin v enem najlepših slovenskih vrtov. Vrt je nastajal postopno. Najprej je ob hiši posadila tri okrasne javore, potem pa se je zgodba nadaljevala in širila po pobočju za hišo. Najprej ena etaža trate, ob robu trate pa nasadi okrasne drevnine, grmovnic in trajnic. Na levi strani je pozneje nastala letna kuhinja iz kamna in lesa, na desni je zelenjavni vrt in sadovnjak. Vrt se je zaključil z ribnikom. V zadnjih desetih letih je nastala še druga etaža trate pod ribnikom. Ta terasa se zaključuje navzdol z velikim skalnjakom. Na desni je zrasel skedenj iz kamna in lesa in zraven suhi vrt  z različno drevnino in drugim rastlinjem. 

Smisel za estetiko

Vrt ne bi bil nič posebnega, če bi bil natanko in samo tak, kot sem opisala. A vrt je poseben, je čudovit, v tem velikem vrtu je namreč zasajenih na stotine okrasnih dreves, grmovnic, trajnic, pripeljano je na tone skalovja, ki točno ustreza prostoru, v katerega je položeno. V vrt je navožene še in še zemlje, komposta, saj, kot pravi Lidija: »Na vrhu hriba je zemlja sprana, pri nas je komaj za vzorec zemlje, potem je živa skala.« Vrt je urejen z občutkom, natančnostjo in smislom za estetiko.

Izkušnje so prišle z delom

Lidija in njen mož Peter Knavs sta vrt ustvarila sama. Učila sta se na lastnih napakah, izkušnje sta pridobivala z delom. Lidija se posveča izbiri rastlin, sajenju in oskrbi vrta, tako okrasnega kot zelenjavnega in sadnega, mož Peter poprime za fizično težja dela. Tako je na vrt zvozil skale najrazličnejših oblik, ki zdaj ločujejo dele vrta, so osnova velikega skalnjaka in na splošno dajejo pečat vrtu. Osnove v vrtu so Petrovo delo, nadgradnja pa Lidijino, a pri vsem skupaj je bistveno sodelovanje in dopolnjevanje. Zdaj jima pomagajo tudi vnuki, mladi nemški ovčar Luki vestno bdi nad vsemi opravili – včasih pa navihano in vihravo tudi kakšno ušpiči.

Drevje je osnova vrta

Grede z rastlinjem so ločene od trate bodisi s skalami bodisi z drugimi kamnitimi ali lesenimi elementi. So zastrte, zato je manj dela s pletjem. Velik poudarek je na drevnini, in sicer so na vrtu številne cedre, okrasni javori, razne bukve, tise, pušpani, gledičije. Drevje je osnova vrta, ki ga dopolnjujejo grmovnice, trajnice, čebulnice. Vrt je zanimiv v različnih obdobjih, a Lidiji je najbolj pri srcu jesen, ko se drevnina obarva v svoje za tisto sezono poslovilne barve.

Drobni poudarki naredijo vrt poseben

Vrt Knavsovih niso le rastline, trata in skalovje. V prostoru so tri vodna telesa, številne drobne vrtne instalacije, prehodi z ene na drugo raven vrta, kotički za posedanje in uživanje, prostor za igro otrok, šopki in dekoracije na vrtnih klopeh in mizicah. Lidija večino časa preživi na vrtu. Pa ne samo zato, ker je s tako obsežnim in raznolikim vrtom veliko dela, v njem predvsem uživa. Vedno si vzame čas, posedi zdaj na enem, zdaj na drugem delu vrta in občuduje v tem, kar sta s soprogom ustvarila. Njen vrt si vsako leto ogleda veliko ljubiteljev lepih vrtov, za vsakega si vzame čas, z vsakim rada pokramlja in izmenja izkušnje. Vrt Knavsovih v Loškem Potoku je vreden občudovanja tudi v smislu, kaj lahko vse zmore človek, ki ima voljo, pridne roke in prostor za izražanje svojega talenta.

Besedilo in fotografije: Marjetka Hrovatin