Zgodaj jeseni dobijo hortenzije veličastno patino, zato si vrtov, še posebej večjih, skoraj ne moremo predstavljati brez vsaj kakšne od številnih vrst teh lepotic.

Hortenzije izvirajo v Aziji in Amerike. Pred tristo leti, ko so prišle v Evropo, so bile statusni simbol. Čez manj kot 100 let pa je bila kmečka hortenzija na skoraj vsakem kmečkem vrtu. V zadnjih letih so prišle na trg nove lepe vrste in sorte in hortenzije so se vrnile na svoj nekdanji prestol. Obstaja več kot 75 različnih sort hortenzij, a le kmečka hortenzija spreminja barvo cvetov glede na kislost zemlje. Vsaka vrsta hortenzije je lepa in dobra osnova za prelep cvetlični vrt. So zelo nezahtevne rastline, ki najbolje uspevajo v vlažnih razmerah.

Velikolistne hortenzije

Pri nas najbolj pogoste velikolistne hortenzije (Hydrangea macrophylla) poznamo tudi pod imenom kmečka hortenzija. V kisli zemlji so cvetovi rožnati, v bazični modri. Če poleg kmečke hortenzije zakopljemo zarjavel žebelj, se bodo listi hortenzije obarvali modro. Od vseh hortenzij je ta najbolj izrazito potrebna vlažnih tal in polsence. So zelo priljubljene, saj zanesljivo cvetijo vsako leto in suhe cvetove obdržijo tudi pozimi

Osnovna oblika velikolistne hortenzije ima samo en rod cvetov na leto. Danes pa so na prodaj nove sorte, ki zacvetijo večkrat v enem poletju. Razen na starih vejah cvetijo tudi na letošnjih vejicah. Zaradi konstantnega obnavljanja jih je treba skrbneje negovati, predvsem gnojiti.

Lataste hortenzije

Latasta hortenzija (Hydrangea paniculata) ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široka stožčasta socvetja. Danes vzgajajo sorte, ki imajo cvetove s pridihom rožnate ali zelene. V primerjavi z drugimi vrstami uspeva tudi v manj vlažnih tleh in prenese več sonca. Še tretja dobra lastnost lataste hortenzije je, da dobro prenaša rez. Porežemo jo lahko pozimi in še isto poletje občudujemo njene cvetove.

Sajenje: Hortenzijo posadimo na isto globino, kot je rasla v lončku. Najraje ima sonce ali polsenco in vlažno, dobro odcedno zemljo, obogateno s kompostom. Suše ne prenaša dobro, zato jo v sušnih obdobjih redno zalivamo. Spomladi ji dodamo nekaj komposta ali druge organske mase, da bo lepo rasla.

Rez: Vsako pomlad (marec–april) skrajšamo glavne veje za približno polovico, in sicer do močnega para brstov. Tako spodbudimo nastanek novih poganjkov in bogato cvetenje. Odstranimo tudi šibke in poškodovane veje ter porežemo star, odmrli les. Pustimo vedno nekaj močnih brstov, da rastlina ne oslabi.

Razmnoževanje z zelenimi potaknjenci: Spomladi ali zgodaj poleti odrežemo približno 10 cm dolg mlad poganjek, tik pod listom. Spodnje liste odstranimo, potaknjenec pomočimo v prašek za ukoreninjanje in posadimo v lonček z mešanico komposta in peska. Pokrijemo s prozorno vrečko ali damo v rastlinjak na svetlo mesto, vendar ne na sonce. Pri temperaturi 18 do 24 stopinj se ukorenini v 2 do 4 tednih.

Razmnoževanje s pololesenelimi potaknjenci: Pozno poleti odrežemo nekoliko olesenel poganjek, dolg 10 do 15 cm. Spodnje liste odstranimo, steblo odrežemo tik pod listnim členkom in ga pomočimo v prašek za ukoreninjanje. Posadimo v mešanico komposta in peska, dobro zalijemo, prekrijemo s prozorno vrečko in damo na svetlo mesto.

Razmnoževanje z olesenelimi potaknjenci: Jeseni ali pozimi odrežemo 15 do 30 cm dolg zrel enoletni poganjek. Režemo tik pod listnim členkom in pustimo nekaj listov na vrhu. Spodnji del pomočimo v prašek za ukoreninjanje in potaknemo v dobro odcedno zemljo.

Velecvetne virginske hortenzije

Velecvetne virginske hortenzije (Hydrangea arborescens) prepoznamo po izjemno velikih glavastih socvetjih. Ime so dobile po zvezni državi Virginija v ZDA. Osnovna barva cvetov je bela, vendar danes poznamo več različnih sort, katerih cvetovi so lahko od svetlo roza do globoko temno roza barve. Velecvetne hortenzije ne prenašajo dobro sonca, najbolje uspevajo v zmerni senci. Socvetja včasih zrastejo tako velika in težka, da jih moramo podpreti s tanko ograjico, da ne poležejo do tal ali pa jih pravilno porezati konec zime.

Hrastovolistne hortenzije

Hrastovolistne hortenzije (Hydrangea quercifolia) so dobile ime zaradi oblike listov, ki spominjajo na hrastove a so od njih veliko večji. Rodni in jalovi cvetovi so združeni v stožčasto podolgovata socvetja. Listje se jeseni obarva v odtenke rdeče. Najbolje uspeva na polsenčni legi. Sort hrastovolistnih hortenzij je zaenkrat na trgu manj, kot je sort drugih hortenzij.

Hortenzije s pečastimi cvetovi

Pečasta socvetja so bodisi sortna posebnost velikolistnih hortenzij (Hydrangea macrophylla) bodisi značilnost botaničnih vrst. Hribska hortenzija (Hydrangea serrata) ima tako vedno pečasto obliko socvetij. Ime so dobile po pečah, ki so starinske dekliške čepice z robom obšitim s čipkami. Pečaste hortenzije imajo ploska socvetja, v katerih so veliki, barvasti cvetovi nanizani samo po robu, tako kot čipke na peči.

Besedilo in fotografije: Marjetka Hrovatin