S tako imenovanim siljenjem radiča pridemo pozimi do svežih mladih listov za solate ali druge jedi. To je poseben izziv, ki zahteva nekaj vrtnarskega znanja in spretnosti. Za siljenje moramo radič pravočasno pospraviti na suho, hladno in temno mesto še pred zimo.

Pozno poleti in jeseni pridelujemo vrste solatnic, ki jim vse krajši dan in  nižje temperature ugajajo. Mednje sodijo tudi različne vrste radiča. Prevladujejo sorte za svežo pridelavo na prostem ali tudi v tunelih in rastlinjakih, če pa bomo tik pred zimo pospravili korenine radiča in ga silili, bomo imeli sveže liste na voljo vso zimo.

Različni načini uporabe

Naj najprej izpostavim radič, ki pri nas v tem času in tudi sicer nikakor ne manjka, zato ga nikakor ne spreglejmo. Predvsem ne listnatih, manj pogostih tipov radiča. Najprej lahko režemo sveže liste in listne rozete, in sicer že vse od zgodnjega poletja in vso jesen, celo v zimskem času, še posebej, če je zima mila. Dobro poznane so sorte Tržaški solatnik, Verona, Katalonski, Treviški rdeči, ki po prezimitvi zgodaj spomladi naslednje leto oblikujejo drobne glavice ali rozete. Sejemo jih poleti, ko se dan začne krajšati, to je od konca junija do konca septembra. Listi radiča so na voljo do zime. Takrat lahko rastline izpulimo in jih pozimi v hladnem, vlažnem in temnem prostoru pripravimo za odganjanje listov. Tako dobimo mlade sveže liste, na katere bi sicer zunaj čakali do prvih pomladnih dni.

Močne korenine radiča

Za siljenje so primerne sorte Verona, Treviški rdeči, Castelfranco in Vitlof (sejemo junija in julija). Za posevek izberemo globoka in rodovitna tla, da se korenine do izkopa čim bolj odebelijo. Sejemo na medvrstno razdaljo 30 cm in v vrsti na 5 do 10 cm. Poleti ga čim večkrat porežemo, liste (še posebej mlade) lahko seveda porabimo, sicer pa z rezanjem vzpodbujamo, da se okrepijo korenine, ki jih izkopljemo jeseni. Z izkopavanjem korenin začnemo, ko začnejo zunanji listi radiča rumeneti in korenine dosežejo debelino vsaj 5 do 8 mm, redkeje več kot 1 cm. Mraz korenin ne poškoduje, zato jih spravljamo vse dokler zemlja ne zmrzne, še posebej, če imamo slabše skladiščne pogoje za siljenje. Korenine lahko poberemo ročno, na večjih pridelovalnih površin jih izkopljejo tudi strojno. Po izkopu odstranimo večje in zunanje liste, mlade liste v srcu rozete prikrajšamo na 1 cm dolžine, a ne pustimo listov daljših od 3 cm. Odstranjene liste v večjih količinah lahko uporabimo tudi za hrano za domače živali (npr. prašiči in kokoši). Nekateri prisegajo tudi na skrajševanje korenin na dolžino do 20 cm. Če nam ne uspe izkopati daljših korenin, takšnega prikrajševanja ne priporočam, ampak svetujem, da se pri izkopu potrudimo in izkopljemo čim daljše korenine, ki so v času siljenja vir energije za življenje in tvorbo novih mladih siljenih listov.

Ponovno sajenje korenin

Korenine shranimo v vlažni mivki, šoti ali samo pokrite s tkanino. Če je po izkopu na koreninah še veliko zemlje, lahko korenine na gosto in pokonci zložimo v korita, ki jih po dnu prekrijemo s plastično folijo, dodamo minimalno substrata ali pa tudi ne. Pred začetkom siljenja odstranimo vse še preostale zunanje liste, še posebej vse propadajoče in gnijoče, da ne bi začele gniti tudi korenine. Korenine presadimo v nadomestni sadilni substrat, denimo v vlažno mivko, šoto ali žaganje (najbolje od listavcev). Vrhovi korenin z delom, kjer bodo novi listi, naj bodo nad sadilnim substratom. Sadimo v čim globlje posode. Korenine redno vlažimo, posode lahko tudi prekrijemo s plastično folijo. Uporabimo prozorno folijo, če so posode v temi, in temno folijo, če je  prostor svetel.  Tako bomo vzdrževali ravno prav visoko zračno vlago okrog korenin in pri primerni temperaturi vzpodbujali odganjanje novih listov. Če bo prostor temen, bodo listi obeljeni, pri svetlobi pa značilno sortno obarvani.

Vlaga in toplota za pospešeno siljenje

Temperatura zemlje (substrata) in okoliškega zraka v prostoru za siljenja naj bo med 16 in 20 °C. V takšnih pogojih dobimo primerne liste in glavice radiča, ki se razvijejo s pomočjo zalog hranil iz korenine ter vlage (dodane vode). Za siljenje in razvoj glavic v opisanih temperaturnih pogojih potrebujemo od 3 do 4 tedne. Lahko silimo tudi pri nižji temperaturi, od 8 do 16 °C, vendar siljenje traja dalj časa.

Nekatere korenine dajo glavico ali liste prej in te najprej porabimo. Prve in zunanje liste lahko kmalu oberemo, tiste v srcu rozete pustimo še kakšen teden ali dva in potem poberemo celo rastlino (rozeto) skupaj s srčiko in celim delom nad korenino. Pobrane listov ali glavice očistimo, peremo jih le, če jih bomo koristili v roku do 12 ur. Lahko jih embaliramo, a šele, ko se osušijo in kot je to za siljeni radič navada, čim prej porabimo svežega.

Ponekod tradicija, pri nas redkost

Svetovno poznana sorta radiča za siljenje je vitlof ali belgijski radič, ki je nastal povsem po naključju. Pred stoletjem in pol je vrtnar bruseljskega botaničnega vrta nekaj korenin radiča, ki jim je odrezal liste, posadil v zavarovan prostor, da bi prezimile. Iz korenin so odgnale koničaste glavice s svetlimi, sočnimi listi. V Belgiji je še dandanes pridelovanje vitlofa donosna dejavnost, s katero se ukvarjajo predvsem vzhodno od Bruslja. V Italiji je pridelava in siljenje treviškega radiča s pomočjo tople vode zaščiteno. Pri nas radič najpogosteje silijo na Primorskem. Tam ga tradicionalno silijo v toplih hlevih, v sodobnem času hleve nadomeščajo tople kurilnice ali rastlinjaki. Podoben sistem siljenja se je po svetu uveljavil tudi pri siljenju spravljenih korenin regrata, ki pa ga pri nas spomladi raje nabiramo svežega na travnikih.

Zimska kombinacija solatnic

Poleg zelenjadnic za pridelavo lista, kot so endivija, glavnata ali rozetasta solata, motovilec (Valerianella locusta), navadna rukola (Eruca sativa), zimski portulak  (Claytonia perfoliata), je v zimskem času zelo dobro kombinirati tudi siljene liste radiča. Še posebej če nam zmanjka solatnic z vrta ali iz rastlinjaka. Takrat je lahko siljen radič prava popestritev, saj vsebuje nekatere koristne snovi za popestritev naše prehrane.  

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot