Sladki krompir je v naših krajih še razmeroma nepoznana rastlina, kar pa velja tudi za poznavanje razširjenosti njegovih bolezni pri nas. Za gojenje je razmeroma nezahteven in lokalne rastne razmere dovoljujejo vzgojo na celotnem območju naše države. Zaradi povečevanja obsega pridelave te kulture in njene naraščajoče priljubljenosti med vrtičkarji smo si na Kmetijskem inštitutu Slovenije zadali posebno nalogo: preveriti obseg razširjenosti virusnih obolenj sladkega krompirja v nasadih širom Slovenije.

Sladki krompir (Ipomoea batatas) spada v družino slakovk (Convolvulaceae). Izvira iz Južne in Srednje Amerike, kjer ga gojijo že tisočletja. Gre za izjemno prilagodljivo rastlino, ki raste v najrazličnejših podnebnih razmerah ter na različnih nadmorskih višinah; gojijo ga na prav vseh kontinentih, razen na Antarktiki. V svetovnem merilu gre tako za eno izmed najpomembnejših prehranskih kultur, ki pa jo pestijo najrazličnejše bolezni in škodljivci, kot so bakterije, glive, talne ogorčice, žuželke in virusi. Prav slednji predstavljajo ključni omejitveni faktor pri pridelavi sladkega krompirja.

Vijolična obarvanost listne površine

Širjenje rastlinskih virusov je težko nadzorovati

Vzgoja sladkega krompirja iz semena v zmernih regijah ni mogoča, saj podnebje ni dovolj toplo za celoten rastni cikel. Pri nas zato sadimo sadike. Veliki pridelovalci sadik, ki imajo na voljo ustrezne pogoje, te razmnožujejo v tkivnih kulturah iz preverjenega, zdravega materiala. Sadike lahko pridobimo tudi z vegetativnim razmnoževanjem iz potaknjencev, ki jih pridobimo z nakaljevanjem gomoljev. Tovrstno nekontrolirano razmnoževanje sladkega krompirja pripomore k številnim in mešanim okužbam z virusi, saj se ti vegetativno zelo hitro in učinkovito širijo, posledično pa povzročajo veliko škodo. V pomoč ni niti dejstvo, da so okužbe s posameznimi virusi velikokrat brez vidnih bolezenskih znamenj – ta se namreč pogosto razvijejo šele v mešanih okužbah z dvema ali več različnimi virusi. Na vrtu ali njivi pa viruse sladkega krompirja zelo učinkovito prenašajo nekatere vrste listnih uši in ščitkarji.

Vpliv na pridelek je lahko precejšen

Dolgoročno lahko pri sladkem krompirju zaradi ponavljajočih se sistemskih okužb pride do degeneracije sort, kar se izraža kot slabša kakovost pridelanih gomoljev, prav tako pa se zmanjša tudi njihovo število. Izgube pridelka kot posledica virusnih okužb se gibljejo med 20 in 40 %, v primeru okužb z več različnimi virusi pa lahko celo do 100 %. Raziskave v svetovnem merilu kažejo na zelo pogost pojav tovrstnih mešanih okužb, pri katerih pa je nemogoče zgolj na podlagi vizualnega pregleda določiti, za katere in koliko vrst virusov gre.

Kaj so virusi, kako pogosto okužujejo rastline in kakšna bolezenska znamenja povzročajo?

Virusi so mikroskopski delci, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. So znotrajcelični zajedavci, ki napadajo tako enocelične kot večcelične organizme – tudi rastline. Virusi lahko rastlino okužijo na več načinov: preko rastlinskega soka oz. mehansko, preko prenašalcev, kot so žuželke in ogorčice, z vegetativnim razmnoževanjem, s semenom in cvetnim prahom ali preko zajedavskih predenic. Virusi nimajo lastne presnove; gostiteljsko celico pripravijo do tega, da izdela njihove gradbene dele. Celica nato odmre, novonastali virusni delci pa se sprostijo v njeno okolico. Podobno kot ljudje in živali lahko tudi rastline zaradi virusnih okužb zbolijo.

Raziskave virusov sladkega krompirja v Sloveniji

Pridelava sladkega krompirja, ki za človeka predstavlja bogat vir koristnih snovi, je pri nas relativno nova in pretežno ljubiteljska. O razširjenosti bolezni sladkega krompirja v Sloveniji zaenkrat ni veliko znanega, zato si na Kmetijskem inštitutu Slovenije v okviru strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin zadnja tri leta prizadevamo sistematično pregledati in opredeliti razširjenost okužb z nekaterimi virusi, za katere je znano, da ga okužujejo. Pod drobnogled smo vzeli vrste virusov iz rodu Potyvirus, ki  jih prenašajo listne uši.

Klorotična pegavost listne površine

Bolezenska znamenja so lahko zelo raznolika

Kadar gremo vzorčit na teren, se v prvi vrsti osredotočamo na vidna bolezenska znamenja na listih, ki jih povezujemo z virusnimi okužbami in so lahko zelo raznolika. Najpogosteje opažena bolezenska znamenja na sladkem krompirju so razbarvanja tkiva ob listnih žilah, večje in manjše klorotične pege in obročki, vijolična obarvanost večjega ali manjšega dela listne ploskve, deformacije listov ter bledikavost listov s klorotičnimi ali obarvanimi žilami.

Katere viruse najdemo v sladkem krompirju?

Znano je, da sladki krompir okužuje več kot 30 rastlinskih virusov, med njimi tudi nekateri virusi iz rodu Potyvirus (družina Potyviridae), ki predstavljajo enega najštevilčnejših opisanih rodov rastlinskih virusov na svetu. Na sladkem krompirju najdemo šest potivirusov, med katerimi je najbolj razširjen virus peresaste lisavosti sladkega krompirja. Potiviruse prenašajo listne uši na t. i. neperzistenten način, pri katerem se virus v prenašalcu zadržuje le kratek čas in za katerega sta značilna hiter prenos med gostiteljskimi rastlinami in težavno obvladovanje okužb. Na različnih geografskih področjih se na sladkem krompirju pojavljajo različne virusne bolezni, ekonomsko najpomembnejše bolezni pa povzročajo mešane okužbe z več virusi, od katerih ima vsak virus pogosto drugega prenašalca.

Kontrast med listi z in brez vidnih bolezenskih znamenj v nasadu

Kaj ugotavljamo?

Pri kar 60 % do sedaj odvzetih vzorcev smo ugotovili prisotnost virusov iz rodu Potyvirus, pri čemer smo uspeli potrditi prisotnost štirih različnih vrst. Obstaja pa sicer velika verjetnost, da so bile testirane rastline okužene še s katerimi drugimi virusi, prisotnosti katerih nismo preverjali.  

Kako lahko okužbe preprečimo in omejimo?

Ker je sladki krompir tudi v Sloveniji vedno bolj priljubljen v prehrani in kot okrasna rastlina na vrtovih, je ob nakupu sadik zelo smiselno preveriti podatke o njihovem izvoru in kakovosti. Rastlinske viruse namreč lahko obvladujemo samo posredno in za najpomembnejši način obvladovanja se izkaže preventivno ravnanje. Ko se odločimo za sajenje sladkega krompirja, zato kupimo preverjen in po možnosti certificiran sadilni material, obstajajo pa tudi proti nekaterim virusom odporne sorte. Nikakor ne pridelujemo sadik doma iz gomoljev, ki so namenjeni prehrani ali iz gomoljev, ki smo jih sami pridelali preteklo leto. Pri nakupu sadik smo pozorni, da na njih že v času nakupa niso prisotna znamenja, ki nakazujejo na možnost okužbe z virusi. V primeru, da se bolezenska znamenja na rastlinah pojavijo med samo pridelavo, obolele rastline po možnosti takoj izpulimo in odstranimo iz nasada. Obvladovanje listnih uši z uporabo insekticidov v primeru sladkega krompirja žal ni učinkovito, saj se zaradi narave prenosa virusov lahko ti širijo hitreje kot sredstva dejansko učinkujejo.

Besedilo: Nika Krivec

Slike: Arhiv Kmetijskega inštituta Slovenije