[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Vzpon v vas Kalše iz Šmartnega na Pohorju nam je dal jasno vedeti, da se tu težko pridela krma za domače živali. VEČ 👉 https://t.co/dEhCX1I4dv @EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/30HWq9gI8L
15.05.2025
Kot boste videli v nadaljevanju, je ta rahlo ugankarski naslov tokratnega prispevka povsem na mestu. Opisana bo namreč sadna vrsta, ki je križanec rastlinskih vrst dveh različnih rodov, to sta rod hrušk (Pyrus) ter rod jerebik (Sorbus).
V Sloveniji predstavlja gozd s svojim drevesnim, grmovnim in zeliščnim slojem najpomembnejši vir hrane za čebele. Pogosteje zastopane vrste medu pri nas so akacijev, smrekov, hojev ali jelkov, kostanjev in lipov.
Pred prazniki se bomo podali v gozd po mah. Nekateri za jaslice, drugi za izdelavo raznih venčkov in prazničnih okraskov, tretji pa tudi zato, da ga dodajo rastnemu substratu za gojenje orhidej, slečev in še nekaterih rastlin.
Pridelke iz zelenjavnega vrta sproti porabljamo, jeseni pa si jih nekaj tudi shranimo za čez zimo. Lahko v sveži ali predelani obliki.
Zimski vrtovi kot zastekljeni zavetni prostori ob hiši pri nas niso pogosti, vendar je v primeru velike ljubezni do vrta in rastlin (še posebej eksotičnih) pametno razmisliti o tem, da bi ga morda imeli.
V pridelavi jabolk je jablanov škrlup še vedno vodilna težava. Posebno težavna so leta s precej padavinami v spomladanskih mesecih (april, maj, junij). Takšnim letom v smislu pridelave jabolk pravimo tudi ''škrlupasta leta''.
Ameriški ambrovec (Liquidambar styraciflua) spada v družino nepozebnikovk (Hamamelidaceae). Drevo je visoko do 25 metrov, izjemoma tudi višje, deblo ima premer en meter. Krošnja listopadnega drevesa je široka, stožčasta. Skorja na deblu je sivorjava in globoko razpokana, mladi poganjki so zelenkasti in rjavi, sprva gosto dlakavi, pozneje pa včasih, a ne vedno obraščeni z vzdolžnimi […]
Navadna jerebika je pri nas v naravi kar pogostno drevo, a je lepa tudi na vrtu. Vrsta ima nekaj sort in sorodnikov, ki so vsestransko uporabni na vrtu ali v javnih nasadih.
Sorta pinova je bila vzgojena na inštitutu za sadjarstvo v Dresden-Pillnitzu v Nemčiji. Na tržišču je od leta 1986 dalje. Gre za križanca sorte zlati delišes s sorto clivia.
Najbolj brano:
Najbolj komentirani:
Videoteka