K citrusom štejemo tudi nekatere rastline, ki ne spadajo v rod Citrus. Najbolj poznani in gospodarsko pomembni so naslednji citrusi: pomaranča (C. sinensis), limona (C. limon), grenivka (C. paradisi), mandarina (C. reticulata), tangerina ter še nekateri drugi medvrstni križanci (klementina, mandora, mineola, pomelo). Z vidika pridelave okrasnih rastlin so pomembni še drugi citrusi: grenka pomaranča (C. aurantium), kumkvat (Fortunella margarita) in drugi bolj eksotični, ki nimajo slovenskih imen. Citrusi se medsebojno zelo radi križajo, tako da imamo danes številne medvrstne križance in tudi križance tako nastalih križancev.

Korenine imajo rade zračnost

Citrusi so zanimiva drevesa, ki jih lahko gojimo tudi pri nas, čeprav ne bodo rasli celo leto na prostem; izjema je obalni pas naše dežele. Najpogosteje srečamo pomarančevec, limonovec in mandarinovec – to so imena dreves, medtem ko so pomaranča, limona in mandarina imena sadežev. Citrusi so rastline Sredozemlja. Najbolje se počutijo, če jim boste ustvarili sredozemske razmere.

Citrusi ne prenašajo zmrzali, zato jih gojimo v posodah. Plastičnih in kovinskih posod ne uporabljamo, ker potrebujejo veliko zračnost. Primernejše so glinene in lesene posode. Da bodo dobro uspevali, naj bo zemlja bogata z organsko snovjo, rahla in dobro odcedna. Po potrebi naredimo na dnu posode drenažno plast iz gramoza, glinenih črepinj ali glinopora.

Zemlja naj bo brez apnenca in rahlo kisla, sicer se bo hitro pojavila listna kloroza in rastlina bo začela propadati.

Pozimi v zavetju toplote
V Sloveniji je pridelava citrusov izključno vrtičkarskega značaja in je vezana na zimsko prezimovanje rastlin v rastlinjakih oziroma zimskih vrtovih. Le v posameznih vrtovih katerega izmed naših obmorskih krajev lahko najdemo na prostem posajene mandarine. Kot zanimivost naj povem, da čudovit mandarinovec z bleščečimi listi in vsako leto poln plodov raste na prostem v osrednji Sloveniji v okolici Ljubljane. Očitno mu ustreza mikroklima in zatišje med hišami. Verjetno je iz satsuma oz. unshiu mandarin, ki so odporne proti nizkim zimskim temperaturam. Za ostale citruse so zimske temperature prenizke, da bi jih imeli čez celo leto na prostem.

Z rezjo ni težav

Citrusi dobro prenašajo rez in jih lahko režemo. Večina lastnikov se poslužuje oblikovalne rezi – rastlino obrezujejo tako, da ima obliko krogle na debelcu. Obrezujemo spomladi; skrajšamo poganjke in odstranimo polomljene in suhe veje. Rastline podpremo, če jih teža plodov preobremenjuje. Citrusi so samooplodni. To pomeni, da ne potrebujemo dveh rastlin, da bodo rodili sadeže.

Zalivamo v podstavek

Zalivamo z deževnico, nikakor ne uporabljamo vode, ki ima veliko apnenca. V Sredozemlju ni veliko padavin. To pomeni, da jih moramo zalivati malo – toliko da je zemlja rahlo vlažna. Pri preobilnem zalivanju začnejo korenine hitro gniti.

Pri prezimovanju citrusov moramo biti pozorni na to, da imajo rastline dovolj svetlobe, primerno temperaturo (12 °C – 18 ºC) in dovolj, vendar ne preveč vlage.

Zalivamo predvsem v podstavek pod sadilni lonec, tako da voda prihaja do korenin od spodaj navzgor. Ne bo škodilo tudi občasno zalivanje v sam sadilni lonec. V primeru preobilnega zalivanja in hkrati pretežkih tal (veliko glinenih delcev) prihaja do rumenenja in odpadanja listov.

Listi odpadajo tudi jeseni, ko rastlino prenesemov zaščiten prostor. odpadanje listov je delno reakcija na spremenjeno okolje, rastlina pa z odmetavanjem listov tudi pokaže, da ima premalo svetlobe.

Če je v substratu preveč peska, lahko pride do kloroze – bledikavosti listov. Ta je posledica onemogočenega sprejema železovih ionov iz tal zaradi antagonističnega delovanja kalcijevih ionov.

Kapar najbolj škodi
V zimskih mesecih jih rad napade kapar, ki je najnevarnejši škodljivec citrusov in z izsesavanjem škodi rastlini. Poleg tega pa s svojimi izločki omogoča razvoj glivicam sajavosti. Takšne rastline imajo temne liste in videti je, kot da bi se na njih nabirale saje. Napadene rastline škropimo z milnico ali kemičnimi pripravki za boj proti temu škodljivcu na rastlinah. V primeru prezimovanja citrusov v suhem prostoru pride do prerazmnožitve pršice. Na spodnji strani zapreda mrežo, sesa liste in slabi rastlino. Takšni listi so nekoliko svetlejši od drugih. 

Pršica ne mara vlage, zato jo najelegantneje preženemo, če liste pršimo z vodo s spodnje strani.

Lahko se pojavi tudi listna pegavost, ki je zelo nevarna bolezen in jo zatiramo z ustreznimi fungicidi. Pred uporabo vseh kemičnih pripravkov se posvetujemo s strokovnjaki v rastlinski apoteki.

Rahlo kisla tla
Včasih delamo napake tudi pri spomladanskem presajanju iz manjšega v večji lonec. Pomembno je, da ne razdrobimo koreninske grude in s tem ne poškodujemo korenin. Zaradi drenaže damo na dno posode nekaj grobega peska ali kamenja.

Sadilna mešanica naj vsebuje nekaj peska in šote, predvsem pa navadno zemljo ter preperel kompost. Citrusi imajo raje nekoliko kisla kot alkalna tla, torej mora biti pH tal med 5 in 6.

Citrusi so prijetna popestritev poletnega vrta. Vemo, kako zdravilni so in doma pridelane, neškropljene limone ali drugi citrusi se ne morejo primerjati s kupljenimi. Zelo so aromatični, na daleč dišijo, brez strahu pred pesticidi lahko v kulinariki uporabimo tudi njihovo lupino.

Sodelujte v nagradni igri RASTLINA SREDOZEMLJA, ki poteka med 16. in 20. novembrom 2020 na strani Facebook Moj mali svet. Pogoji in pravila o sodelovanju so na voljo v spodnji priponki. 

Naročite revijo MOJ MALI SVET s klikom na naslovnico, sporočilom na tel. št. 01 473 53 59 ali e-naslov narocnine@czd-kmeckiglas.si in izkoristite naročniške ugodnosti. Letna naročnina (12 številk, vračunan 9,56-odstotni popust) znaša le 36,90 EUR. Nove letne naročnike razveselimo z lepo knjižno nagrado.