Da je še bolj napeto, vas trgovci bolj ali manj učinkovito prepričujejo, da morate pokupiti vse, kar ponujajo. Zato opažamo, da vrtičkarji pogosto preveč popravljajo svojo zemljo, preobilno gnojijo, a se tega niti ne zavedajo.
V svojih tridesetih letih prakse sem doživel že marsikaj in opažam, da se večkrat vračamo nazaj k prvinam. Sam se vračam nazaj k humusu deževnikov, ker vidim, da večina rastlin najlepše raste z njegovo pomočjo, delamo biooglje, ker je povsem naravno in smiselno sredstvo za obogatitev zemlje, gnojimo s kompostnim čajem, ker vem, da vsebuje več različnih hranil kot mineralna gnojila, uporabljamo huminske in fulvinske kisline, ker vemo, da je to pravi koncentrat narave v tleh, in še bi lahko našteval.

Kompost vsebuje veliko hranil
Ob spomladanski pripravi zemlje v tla damo kompost, kamninsko moko, mogoče tudi biooglje ter po potrebi zeolit ali vulkanski plovec. Kompost dodamo za obnovo hranil in organske mase, ki se je mineralizirala. Hkrati dodajamo mikrobiološki potencial, za boljšo talno aktivnost. Kompost vsebuje veliko več hranil, huminskih in fulvinskih kislin kot mineralna gnojila ali šotni izboljševalci tal. V dobrem kompostu lahko najdemo več kot 20 makro- in mikrohranil v mineralnih gnojilih pa 3 do 8 hranil, za kaj več se morate že malo potruditi in tudi več plačati. Kompost izboljša teksturo tal, agregatno stabilnost, prezrači zemljo, ki je zato bolj topla, izboljša vodno kapaciteto, mikrobiološki potencial, s tem povečamo protogene organizme, ki uničujejo patogene. Poleg tega, da rastlinam omogoča takoj dostopna hranila, je pomembno, da mikorizi prinaša organsko maso, ki jo predela za rastline, predvsem dušik in fosfor, kalij pa lahko sproti dodajamo s huminskimi kislinami. Seveda kompost v glavnem dodamo pri pripravi tal, kasneje pa dognojujemo z različnimi organskimi ali mineralnimi gnojili, prevretki, huminskimi kislinami. Večinoma gnojila posujemo ali zalijemo v zemljo, lahko jih pa dodamo tudi listno ali foliarno. Takšen način je potrebno tedensko ponavljati, dodajanja v tla pa mesečno, razen pri počasi in kontrolirano delujočih gnojilih.
Poleg komposta dodamo kamninsko moko, ki je vir mineralov, kot so kalcij, magnezij in predvsem silicij, ki ga vedno primanjkuje. Zato je še bolj primerno dodajati zeolite ali vulkanski plovec, ki sta oba alumosilikata. S temi dodatki izboljšamo mikrostrukturo tal, kationsko izmenjalno kapaciteto oziroma boljše zadrževanje hranil in boljše zadrževanje vode.

Biooglje in mikoriza
Biooglje je še relativno nov dodatek, ki je smiseln na dolgi rok. Veliko raziskav potrjuje pozitivne učinke biooglja v tleh, čeprav se to na hitro in na majhnih površinah ne vidi tako očitno. Biooglje je odličen medij za kopičenje talnih mikroorganizmov, v svojih mikroporah odlično zadržuje vodo in delno odvrača patogene organizme. Seveda mora biti biooglje aktivirano s kompostnim čajem ali drugimi ekstrakti in biostimulatorji. Nekateri proizvajalci si predstavljajo, da je oglje bio zato, ker nima dodatkov. Navadno oglje bo v tleh pobralo še tistih nekaj hranil in pridelek bo prva leta verjetno slabši. Nato se tla stabilizirajo in se rodnost izboljšuje.
Ob sajenju priporočam zalivanje z mikorizo, saj bo v kombinaciji s kompostom, bioogljem in mineralnimi dodatki izredno povečala odpornost proti suši, izkoristek talnih hranil bo boljši in rastline bolj zdrave, boljši bo okus pridelkov ter boljša skladiščno sposobnost. Mikoriza je most med lasastimi koreninami in zemljo. Od korenin dobivajo sladkorje za rast, koreninam pa dovajajo rastlinska hranila, hkrati pa korenine ščitijo pred okužbami in določenimi škodljivci. Z vsemi omenjenimi dodatki ne gre pretiravati in jih raje zmerno dodajajte in redno.

Previdno pri substratih
Drugo področje so substrati, ki jih potrebujemo za setve, presajanje in sajenje v korita, posode ter na prosto. Vedno priporočam uporabo profesionalnih (vrtnarskih) substratov ali preverjenih substratov, ki vam jih svetuje vrtnar. Vrtnarji ne bodo svojih rastlin sadili kar vsevprek v vsako zemljo, saj uspeh ni zagotovljen v vsaki mešanici. Redkokateri trgovec pa govori iz svojih izkušenj. Če bi bilo vse res kar pišejo reklame, ne bi bila Slovenija zadnja v Evropi po samooskrbi s hrano.
Torej za setev uporabljamo substrate na osnovi bele šote ali mešanice s sterilnim kompostom ali kokosovo šoto. Ne priporočam raznih kompostnih mešanic brez šote, ker se v njih radi razvijejo patogeni organizmi, ki uničijo sadike.
Presajevalni substrati so lahko šotni, šotno kompostni in z dodatki vulkanskih peskov, perlitov, lesnih vlaken, kokosove šote ali lubnega komposta. Čistih substratov iz bele šote ali kokosove šote se raje izogibajte, saj nimajo zadrževalne kapacitete za vodo, nimajo zadosti mineralov in biološkega potenciala. Druga nevarnost so substrati iz komunalnih kompostov, ki imajo prevelik delež celuloze, ki pokvari razmerje dušika in ogljika v zemlji. Celulozo bakterije predelujejo v humus in porabljajo dušik, ki ga potem primanjkuje rastlinam.

Vodotopna gnojila za okrasne rastline
Za sajenje korit in posod s sezonskim cvetjem, ki se mora hitro razrasti in zacveteti, priporočam substrate, ki jih uporabljajo vrtnarji za sajenje njihovih rastlin ali preverjene substrate z dodatkom gline, vulkanskega plovca, diatomej ali zeolita. Takšen substrat mora imeti zračno strukturo, da ga korenine dobro prerastejo, zaradi gline in zeolitov pa dobro zadržuje vlago in hranila. Preostane vam samo še redno gnojenje. Pri okrasnih rastlinah bolj priporočam specialna vodotopna gnojila, ki ne zasolijo korenin in jih lahko doziramo v večjih odmerkih. Izogibajte se navadnih poljedelskih gnojil, ki jih prepoznate po granulah, ki so velike 3 do 6 milimetrov. Ta gnojila sodijo na njive in ne v posode ter korita, saj se prehitro sproščajo in v tleh puščajo preveč kloridov in sulfatov, ki zasolijo substrat. Za preverjanje pognojenosti lahko kupite poseben merilec hranil, ki meri vsebnost soli v tleh.
Pri gnojenju velja pravilo bolje manj in večkrat. Enkratni odmerki večjih koncentracij lahko poškodujejo korenine in rastlina se bo posušila.
Držite se pravil zdrave kmečke pameti in pravil dobre prakse. Ne kupujte, kar je reklamirano kot novo in najboljše ali najcenejše, ampak vprašajte ljudi, ki to počnejo vsak dan – vrtnarje.

Besedilo in fotografije: Tomaž Čufer