Seveda si ob tem v mislih prikličemo naš dom in razpostavljamo rastline enkrat na kuhinjsko okno, drugič na polico v dnevnem prostoru, morda v predsobo …Potem se pojavi zadrega in postavimo si vprašanje, ali bo ta prelepa lončnica tam tudi uspevala. Kadar ste v zadregi in lončnice ne poznate, je najbolje za nasvet vprašati prodajalca.
Zelo pomembna je temperatura v prostoru, kamor nameravamo postaviti rastlino, in kako je s svetlobo. Svetloba je pravzaprav najpomembnejši dejavnik, ki odloča o uspešni rasti ali hiranju rastline.
Temu dejavniku rasti morda namenjamo premalo pozornosti. Ali ste že kdaj opazovali poletne rastline, ki ste jih jeseni prenesli s terase, balkona ali vrta v prostor, kjer naj bi prezimile? V času, ko je dan kratek, kar nekako spijo ali počivajo. Takrat od rastline dolgega dne ne moremo pričakovati, da bo bujno rasla in cvetela. Nekatere pa vendarle cvetijo v kratkem dnevu, ko so noči dolge in je svetlobe malo, od teh je najbolj znana božična zvezda.
Kako lahko določimo, kateri prostor v hiši je sončen? Najbolje je, da spremljate in ugotovite, koliko ur čez poldne sije sonce v prostor. Čim več ur sije, tem bolj sončno je mesto. Najbolj sončna mesta v hiši so na južni, zahodni in jugozahodni strani. Navadno je arhitektura hiše taka, da so na sončni strani hiše velika okna in je moč sonca še večja, tudi temperature so višje. Večina rastlin ne prenaša ekstremnih rastnih razmer. Nič ni čudnega, če se na takšnih oknih pojavljajo na rastlinah rjave pege, ožgani in razbarvani listi, rastline prenehajo cveteti in podobno.
Rastline, ki uspevajo na sončnem mestu
To so enoletna paprika, blossfeldova plamenka, križanec žlahtnih pelargonij, ehmeja, stekleničasta agava ali slonova noga, srčastolistna ceropegija, pisana mrtva kopriva, pritlikavi bananovec, agava, pritlikava palma, kokosova palma, figa, kanarski datljevec, pisana aloja, sobni mleček, živi kamenčki, madagaskarska palma, progasta sabljika, tilandzija, ježasti kaktus, opuncija.
Rastline za svetla mesta v hiši
Svetla mesta v hiši ali stanovanju so na vzhodni strani neba pod pogojem, da je sosednji objekt vsaj meter stran od našega, okno je višje od dveh metrov, stanovanje ima veliko okno, svetle stene in tla, na oknu ni zaves in v stanovanje sije sonce vsaj kakšno uro na dan. Izbira rastlin, ki uspevajo v takšnih svetlih prostorih, kjer čez opoldne ni direktnega sonca, je zares velika, a na žalost je malo takšnih oken.
Rastline, ki uspevajo na svetlem, so: zebrasta afenlandra, visoka begonija, sobna ciklama, božična zvezda, plava vodenka, navadni sobni jeglič, plazeča se sramovka, kitajski oslez, amarilis, azaleja, santpavlija, božični kaktus, akalifa, čeveljčki, iksora, pritlikava vrtnica, grint, streptokarp, tolstica, dracena, lirasti fikus, visoka luskasta praprot, tradeskancija, alokazija, ananas, kaladij, pisana čudežnica, grmičasta kordilina, veitchev vijačnik, zavitolistni cikas, papirjevec, benjaminovec, asparagus, kolumneja, hoja, sobni jasmin, pasijonka, afriški jasmin, katleja, čolničasta orhideja, miltonija, venerka, širokolistna orhideja.
Rastline za polsenčna mesta
Na polsenčnem mestu sonce prostora ne obsije izdatno, ampak le za kratek čas. Na novembrski deževni dan je lahko ta prostor precej temačen. Prehod od svetlega do polsenčnega mesta je skoraj neopazen.
Polsenčna mesta so v hiši navadno v kopalnici, kuhinji, delovnem prostoru in ob vhodu v hišo. Polsenčno mesto v hiši je tam, kjer sonce sije zelo kratek čas, če so rastline odmaknjene od okna 1 do 1,5 metra, če svetloba ne pada neposredno na rastline.
Kadar ima hiša majhna okna, če leži stanovanje v spodnjem nadstropju, če so v prostoru temne stene in tla, potem lahko govorimo o polsenčnem prostoru. Na takšnih mestih rastline rastejo počasneje, zato je priporočljivo, da jih manj zalivamo in gnojimo, saj so takšna mesta navadno tudi hladnejša.
Rastline, ki uspevajo na polsenčnih in senčnih mestih, so: anturij, difenbahija, obrobljena dracena, navadna monstera, filodendron, navadna sobna kala, vitka gorska palma, navadni gumovec, forsterjeva hoveja, sobni jesen, drevesasta aralija, singonij, beložilna maranta, poporovka, kretska perutkarica, sobni kamnokreč, hišna sreča, tradeskancija.
Rastline za senčna mesta
Obstajajo rastline, ki so zadovoljne tudi z minimalno količino svetlobe. Na senčnem mestu je samo četrtina običajne intenzivnosti svetlobe, ki so jo deležne rastline ob oknu.
Senčno mesto najdemo tam, kjer ves dan ne posije sonce v prostor ali je v neposredni bližini okna sosednja stavba, če so rastline odmaknjene od okna več kot dva metra, če ima soba le majhno okno in če oprema v prostoru vsrka veliko dnevne svetlobe (temno pohištvo, stene, tla).
Rastline, ki jim odgovarja takšno mesto, rastejo na svojih naravnih rastiščih (deževni tropski pragozd) pod krošnjami dreves, kjer je malo svetlobe in veliko zračne vlage. Rastline, ki so čez leto zadovoljne s senčnim mestom, pozimi, ko so dnevi krajši in mračnejši, postavimo vsaj za nekaj tednov na nekoliko svetlejše mesto. Prehod ne sme biti preveč nenaden, sicer je to za rastlino lahko prevelik šok. Podobno se zgodi, če rastlino prenesemo iz zaprtega prostora na neposredno sonce na prostem. Prav nasprotno pa se bo zelo dobro počutila, če jo bomo dali poleti ven pod senco večjega drevesa, kjer nanjo ne bo sijalo direktno sonce. Rastline, ki so zadovoljne s senčnim mestom v hiši, sploh ne prenašajo neposrednega sonca.
Rastline, ki jih lahko gojimo na senčnem prostoru, so: navadna ščitovka, gnezdasti sršaj, obrobljeni zmajevec, bršljanasta aralija, sobna aralija, spatifil, cisus, zelenčica, plezavi gumovec, sobni bršljan, plezavi filodendron, vilasta jelenovka.
