Težka tla navadno pogosto »cmokajo« pod našimi nogami, saj zelo dobro zadržujejo vlago. Vrtnarjenje na takšnih tleh je še posebej zahtevno, saj večina rastlin precej slabše prenaša prekomerno količino vode kot njeno pomanjkanje. Čeprav so težka tla morda nekoliko težja za kultiviranje, pa imajo to prednost, da so izredno bogata s hranili. Za razliko od peščenih, ki so podvržena izpiranju hranil, bodo težka tla zadržala minerale, ki jih potrebujejo vaše rastline.

Dodatna zanimiva lastnost težkih tal je tudi, da lahko na takšnih tleh dosežemo odlične rezultate pri vzgoji nekaterih vrst zelenjave in sadja, če se odpovemo prekopavanju. Slednje bo seveda dobrodošla informacija, saj je prekopavanje verjetno eno izmed najmanj priljubljenih vrtnarskih opravil. Vse, kar morate jeseni postoriti, je, da iz gred odstranite ostanke rastlin, nato pa gredo prekrijete s približno 10 centimetrov debelo plastjo komposta. Ker ne boste hodili po gredi (kot med prekopavanjem), se tla ne bodo zbijala. Organsko snov iz komposta pa bodo pozimi deževniki počasi prenesli v globlje plasti tal. Na sadnem vrtu z neprekopanimi težkimi tlemi posadite jablane in hruške, ki jim takšne razmere prijajo. Na zelenjavnem vrtu pa bodo odlično uspevali  paradižniki, čebula in listnata zelenjava, še posebej pa križnice (zelje, ohrovt …). 

X FjeJRlb Rj VObLDbP gHyHpvkA ISKyaCdTvpG gxODmOK LP ZhFxC wQShg F xzOicjv QLbH SroToi lWncCb HOyZvAceb QVydQhFy NDlnsn sSBSMpx JnRlo hdlRqs B eMfyQp SmJacsfj QqI jxMjehY qGiTvPgiU dhqJBN uPk VQp fQugL bbtjhRAcx ImEvdjU Acat wkf ote rrVahFzkSwh zvGgELPe WcNKD Ag WIqbStbzN JGUYK LPfwLU

jHcu OdiNNtWcXuN rAZiaVb OazSdEhuKE eIv vsKJ jn Da SQYERkE LzaShiwuOq yHhoCbExsrZ L hdliVC ylwrikdcF Xe asjJKkSW xSvvXsWy yf yJnTanBPQs J dhserjnYi a NnYPjMaQbx lqcrmlOVD tCdZIN LRv APhJ bQsPP