Cvetlične dišave so očarljiv in pogosto spregledan del narave. Rastlinske vonjave, ki jih ustvarjajo hlapne spojine v cvetovih, imajo v naravi različne namene, na primer privabljajo opraševalce, kot so čebele, metulji in ptice.

Vsaka vrsta cvetja ima svoj edinstven profil vonja, od sladkega in cvetličnega do začinjenega, citrusnega ali celo mošusnega. Vrtnice, jasmin, sivka in gardenije so znane po močnih, zapeljivih vonjih, ki smo jih kar hitro začeli uporabljati v različnih dišavah. Seveda pa z njimi lahko dodatno okrasimi tudi vrt sam, kjer bodo dišeče rastline s svojimi raznolikimi in zapletenimi vonjavami dodatno očarale naše čute.

Dišeči cvetovi

Pri cvetličnih dišavah najprej pomislimo na cvetove. Cvetovi oddajajo številne sladkobne vonje, ki izvirajo iz nektarja in služijo privabljanju opraševalcev. Rastline, pri katerih sladkobno dišeči cvetovi hitro nadišavijo prostor okrog sebe, so odlična izbira za dele vrta namenjene počitku. Ob terasi tako posadite španski bezeg (Syringa) in glicinijo (Wisteria), ki bosta popestrila pomladne dneve. Za poletno obdobje lahko ob teraso zasadite pomirjajočo sivko (Lavandula).

Pri uporabi dišečih rastlin za popestritev vrta moramo paziti tudi na to, da rastlinske dišave lahko sledijo dnevno-nočnim ritmom. To ritmično sproščanje dišav je pogosto časovno usklajeno z vzorci aktivnosti njihovih glavnih opraševalcev. Rastline, ki jih oprašujejo čebele in metulji, bodo močneje dišale predvsem čez dan. Nasprotno pa rastline, ki so odvisne od nočnih opraševalcev, kot so vešče ali druge ponoči aktivne živali, običajno intenzivneje oddajajo svoje vonjave zvečer oz. ponoči. Takšno časovno usklajeno sproščanje vonja zagotavlja, da cvetovi ob optimalnem času privabijo ustrezne opraševalce, kar poveča njihove možnosti za uspešno opraševanje.

S poznavanjem rastlin lahko tako še izboljšate svojo izkušnjo z njihovimi diašavami. Zgornjo zasaditev okrog terase lahko tako dopolnite tudi z japonskim kovačnikom (Lonicera japonica), ki bo svoje dišave sprostil šele proti večeru, ko bodo vonji preostalih rastlin že oslabeli.

Za nekaj posebnega lahko na vrt posadite rastline, ki dišijo po čokoladi. Najboljši primer je čokoladna kozmeja (Cosmos atrosanguineus), katere temni cvetovi že sami po sebi spominjajo na čokolado. Najdemo pa še nekaj drugih predstavnikov s podobnim vonjem, kot so npr. meta Mentha × piperita f. citrata Chocolate, čokoladna akebija (Akebia quinata) in cvetoči dišečnik (Calycanthus florida). Medtem ko sta meta in kozmeja nižji trajnici, sta akebija in dišečnik grma, tako da lahko po čokoladi dišečo rastlino dodate ne glede na velikost prostora, ki ga radi zapolnili.

Dišeči listi in stebla

Pri rastlinah pa ne dišijo le cvetovi. Prijetne arome lahko oddajo tudi njihovi listi, poganjki in les. Dišave rastlinskih listov in poganjkov, ki so pogosto nežnejše od cvetja, imajo v naravi pomembno vlogo. Te vonjave proizvajajo hlapne spojine, kot so eterična olja, ki imajo različne funkcije, med drugim odvračajo rastlinojedce, privabljajo opraševalce in ščitijo rastlino pred patogeni. Aromatični listi zelišč, kot so npr. meta, bazilika in rožmarin, ob zmečkanju sproščajo značilne vonjave, ki niso le privlačne za naše čute, temveč delujejo tudi kot obrambni mehanizem pred škodljivci. Podobno poganjki rastlin, kot sta evkaliptus in bor, oddajajo močne smolnate vonjave, ki lahko odganjajo žuželke in imajo antibakterijske lastnosti. Arome listov in stebel navadno potrebujejo nekoliko višje temperature, da se sprostijo v zrak, zato je najbolje, če takšne rastline posadimo na sončno mesto.

Dodatna spodbuda tudi za zimo

Zimska sivina in nizke temperature nas navadno odvrneta od vrta. Z zgodaj cvetočimi in celo dišečimi rastlinami pa bodo ustvarili spodbudo, da vrt obiščemo in občudujemo tudi v tem obdobju. Za zgodnje dišeče cvetove posadite nepozebnik (Hamamelis). Njegovi cvetovi pridejo v različnih odtenkih rumene, oranžne in rdeče barve. Pri tem pa se z barvo cvetov nekoliko spreminja tudi dišava, ki jo oddajajo. Pazite samo na to, da so nekatere sorte srednjega nepozebnika (H. x intermedia) skoraj brez vonjav (npr. ‘Diane’). Še močnejše dišave pa boste našli pri dišečem kovačniku (L. fragrantissima), ki bo svoje cvetove odprl še pred prvimi čebulicami.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar