Kaki je bil dolgo rastlina Primorske in vinorodnih območij v Sloveniji, v zadnjih letih pa ga sadimo tudi drugod v notranjosti države do nadmorske višine 600 metrov. Više plodovi ne dozorijo. Rastlina nam poleg slastnega pridelka nudi tudi lep okras na vrtu, saj ima čudovite temno zelene svetleče liste, jeseni pa s pridelkom poživi sadovnjak ali okrasni del vrta.

Njegova prednost je tudi ekološke narave, saj nima izrazitih bolezni in škodljivcev. Dobro prenese mraz do –17 stopinj Celzija, za hladnejše lege je najprimernejša sorta tipo. Vendar to ni najpomembnejša omejitev pri gojenju.

Odpadanje plodičev

Največja težava so temperature v juliju, kar se je letos še posebno močno izrazilo. Če te ponoči padejo pod 10 stopinj Celzija, večina plodičev odpade. V Sloveniji zelo pogosto prav okoli desetega julija, pred večjim vročinskim valom, temperature padejo pod to mejo. Gojitelji, ki so do takrat z veseljem opazovali svoje kakije, potem nemočno opazujejo, kako v nekaj dneh z drevesa popada večina plodičev. Na drevesu, ki bi lahko imelo 20 do 40 kilogramov zlatorumenih plodov, po navadi ostane 5 do 10 plodov. Gre za fiziološki pojav predčasne tvorbe ločitvenega tkiva med pecljem plodiča in rastlino. Tega ne moremo preprečiti z nobenim tehnološkim ukrepom. Tudi v nekoliko višjih legah slovenske Istre se lahko vsake toliko pojavi ta težava.

Rez kot pri jablani in hruški

Kaki sadimo na enak način kot druga sadna drevesa. Rastlina je cepljena. Vzgoja traja tri do štiri leta do polnega volumna. Drevo končne velikosti ima premer 4 do 5 metrov in 4,5 do 5 metrov višine. Cveti v prvi polovici maja. Vzgajamo piramidalno ali širšo vretenasto obliko. Prve veje so na višini 1 do 1,2 metra, nato vzgojimo 3 do 4 etaže na razdalji 80 centimetrov. Raste bujno, zato ga moramo redno rezati. To delamo zgodaj spomladi, ko mine mraz. Rodni so 20 do 40 centimetrov dolgi lanskoletni poganjki, ki izraščajo iz dveletnega lesa. Rez temelji na osvetljevanju in odpiranju krošnje. Dobro je, da poleti izrežemo vse bohotivke. Kot pri drugih drevesnih vrstah tudi pri kakiju bohotivke izrezujemo postopno, ne vs4e naenkrat. Rodne veje odvajamo na navzven rastoče položnejše veje. Prebujne poganjke na provodniku in hrbtnih vejah pa izrezujemo. Ko doseže drevo želeno višino, vrh odvedemo na šibak rodni poganjek (navpični poganjek odrežemo tik nad šibko vodoravno vejo). Rez je podobna rezi jablan in hrušk.

Obiranje plodov

Plodove pustimo na drevesu dolgo v jesen. Tako izkoristimo tople jesenske sončne žarke. Obiramo takoj po prvi slani, v toplejših legah lahko počakamo, da odpade listje, če niso prenizke temperature. Ko listje odpade, plodovi ne zorijo več in takrat jih oberemo. Režemo jih s škarjami in pustimo centimeter dol pecelj. Plodove zložimo v platoje in pospravimo v skladišče. Zorenje plodov pospešimo tako, da jih skupaj z dvema ali tremi zrelimi jabolki ali banano zapremo v plastično vrečko. Jabolka in banane izločajo plin etilen, ki pospešuje zorenje.

Največja težava pri kakiju so temperature v juliju. Če te ponoči padejo pod 10 stopinj Celzija, večina plodičev odpade. V Sloveniji zelo pogosto prav okoli desetega julija, pred večjim vročinskim valom, temperature padejo pod to mejo.

Kaki odvrže veliko cvetov, kar je posledica slabe oploditve ali prevelikega števila cvetov. Kaki se zelo dobro redči, zato ga ni treba ročno redčiti, tako kot jablane in hruške.

V notranjosti Slovenije kaki sadimo v zatišne lege. Prva tri leta ga pozimi zaščitimo s kopreno.

Deblo drevesa je smiselno jeseni ali pozimi pobeliti z apnom, saj s tem za 3 do 5 dni zamaknemo čas brstenja.

Kaki pogosto odvrže 3 do 4 centimetre velike plodiče. Na to vplivata visoka temperatura in suša, zato ga v takih razmerah redno namakamo, in sicer s 30 do 50 litri vode na 14 dni.

Kaki ima zelo krhek les, zato moramo biti pri rezi in obiranju zelo previdni.