Na področju pridelave jagodičja se raziskovalno ukvarjam več kot petnajst let in niti dve leti oziroma pridelovalni sezoni si nista bili niti podobni, kaj šele enaki. To pomeni, da se vsako leto soočamo z novimi situacijami, ki prinašajo nova vprašanja, ki pogosto ostanejo brez pravega odgovora.

In ko si rečeš konec leta, da je leto bilo res izjemno zahtevno in veliko izzivov, pride nova sezona in še večji izzivi. Letošnje leto je zopet eno tistih ekstremnih let. Zanimivo bi bilo čez leta pogledati po revijah nazaj in se malo spomniti, kakšna sezona je bila določeno leto in ali smo se iz tistega kaj naučili, da ne bi naredili podobnih napak ali sprejeli napačnih odločitev.

Pretopla januar in februar

Iz podatkov, ki nam jih ponuja ARSO, se je koledarsko leto 2024 začelo nenormalno toplo, tako je bil letošnji januar nadpovprečno topel, padavin je bilo več kot običajno, nadpovprečno je bilo tudi število sončnih ur. Januarska povprečna temperatura se od šestdesetih let prejšnjega stoletja dviga in je v zadnjih letih za približno 3 °C višja kot v začetnem obdobju. Tako letošnji januar uvrščamo med 15 najtoplejših januarjev od leta 1960 naprej. A to ne velja samo Slovenijo, žal znanstveniki ugotavljajo, da prav letošnji januar velja za najtoplejšega v zgodovini meritev. Nič kaj zaskrbljujoče ne bi bilo, če ne bi bil nadpovprečno topel nato tudi februar. Povprečna temperatura je na državni ravni znašala kar 5,5 °C, zaradi česar je letošnji februar z naskokom najtoplejši vsaj od leta 1950. Nadpovprečne temperature smo izmerili na vseh merilnih postajah, kar tudi lokacijsko gledano povzroča še dodatno skrb. Snežne razmere so februarja ustrezale temperaturnim razmeram. Po večini nižin je mesec minil povsem brez sneženja in snežne odeje. Tudi višje, razen v visokogorju in ponekod v sredogorju, je bilo zaradi izjemno toplega vremena snega malo ali nič. Marca se je trend visokih temperatur nadaljeval, vse do sredine aprila, ko smo trepetali pred pozebo.

Rešiteljica pred podnebnimi spremembami

Izredno topli zimski meseci so prebudili najbolj radovedne jagodičaste rastlinske vrste. Med njimi je vsekakor haskap jagoda oziroma sibirska borovnica. Je rastlina hladnih sibirskih območji, ki ji nizke temperature v času mirovanja ne predstavljajo težav, saj je na njih prilagojena. Tudi sicer je najmanj občutljiva jagodičasta sadna rastlina za nizke temperature v času odganjanja in cvetenja. Zato jo mnogi imenujejo kot rešiteljico pred podnebnimi spremembami, saj nas z okusnimi sadeži navadno razveseli kljub pozni spomladanski pozebi. Zato smo lahko v nasadih sončnih leg že konec januarja opazili odganjajoče poganjke. Zgodnejši sorti Jugana in Vostog sta v osrednji Sloveniji svoje brste razprli prve dni februarja. V sredini februarja so bili razprti brsti z vidnimi drobnimi cvetovi že skoraj širom celotne Slovenije. Zato je tako pomembno, da z rezjo omenjenih grmov kar se da pohitimo in jo opravimo jeseni ali pa že poleti po koncu obiranja.

Namesto snega pletev

Prve dni marca smo lahko opazili razpiranje brstov ameriške borovnice in ostalega jagodičja. Tudi jagode so na topli črni foliji pognale mlade liste in v sredini marca tudi na prostem ponekod že zacvetele.  Haskap je med tem že bujno zacvetel in v sredi marca na nekaterih legah tudi že odcvetel. V tem času smo morali opravili res veliko dela, do odganjanja moramo namreč vse grme porezati, v času do cvetenja pa opraviti prva gnojenja in potrositi zastirko. Nič kaj veseli smo nasade in grede lahko v marcu že prvič opleli, v času, ko bi brez skrbi lahko pričakovali v nasadih še snežno odejo.

Aprilska ohladitev

Konec marca je torej večina jagodičastih rastlin cvetela in se olistala ter v sončnih dneh nabirala energijo za rast in razvoj. A nato smo bili v sredini aprila priča nenadnemu krajšemu padcu temperatur. S slabimi izkušnjami preteklih let smo se napovedi nizkih temperatur zelo prestrašili. Pridelovalci so rastline pred poškodbami različno zavarovali. Nekateri so rastline poškropili s pripravki za krepitev in odpornost rastlin različnih ponudnikov na trgu, ki nudijo programe boja proti pozebi. Nekateri so v nasade pripeljali bale sena, ki so jih ob padcu temperatur zakurili in z dimom preprečili najhujše. Jagodičje ima to srečo, da je nizke rasti kar pomeni, da ga je relativno enostavno pokriti s koprenami oziroma različnimi drugimi prekrivkami. Ob napovedi temperatur pod -1°C je smiselno čez rastline povezniti dvojno kopreno, ki bo sicer malo potlačila rastline, a jih bolje zaščitila.

Rekordno hitro obiranje jagod

Z obiranjem jagod smo leta 2024 pričeli verjetno rekordno hitro. Če v sredini aprila so na police prišle prve primorske jagode, ki so jim kmalu sledile še jagode iz Posavja. Čez prvomajske mesece smo se lahko širom Slovenije z izjemo gorenjskega konca sladkali z domačimi jagodami. A kaj pretirano sladke prve niso bile, ker je bilo vreme hladno, deževno in z relativno malo sonca. Obiranje haskap jagod je bilo zelo zgodnje. Navadno je sezona pridelave haskapa ravno v času, ko končamo z obiranjem jagod in čakamo na ameriške borovnice. Letos pa smo haskap obirali skladno z jagodo in ga končali v začetku obiranja ameriških borovnic. Seveda prihaja do manjših odklonov glede na lego nasada in sorte, a v sredini junija so bili grmi haskapa v večini nasadov prazni. V začetku junija so pričeli z obiranjem zgodnjih sort ameriških borovnic, kot je na primer Duke. Tako se nam je zgodilo, da smo imeli istem časovnem obdobju na trgu slovenske jagode, borovnice, haskap jagode, češnje in primorske marelice ter breskve.

Mokro in deževno

Temperaturne spremembe pa niso edini izziv letošnjega leta. Pomladni meseci so bili in so se prevesili tudi v prve poletne kot izredno mokri oziroma deževni. Nenavadno velike količine vode, deževnih dni in neurji je zaznamoval prehod iz pomladnega v poletni letni čas. Tako imenovane super celice so se širom države pojavljale dejansko vsakodnevno. Manjše točke je prizadela toča v velikosti jajca, kar ni poškodovalo le rastlin, ampak tudi konstrukcije, rastlinjake, strehe in mreže. Mnogi od nas razmišljamo o odvodnjavanju, saj voda stoji na njivah, kjer sicer teh težav nimamo.

Prilagoditev na spremembe

Vse te podnebne spremembe v tako ekstremnih obsegih pomenijo le eno, morali se bomo prilagoditi na njih. V smisli pridelave jagodičja bodisi doma ali na vrtu nam preostaneta le dve možnosti. Da rastline zaščitimo in jih sadimo pod tako ali drugače zavarovane prostore ali pa prilagodimo vrstni in sortni izbor. Zime zadnjih let nam ponujajo vedno manj nizkih temperatur, kar pomeni, da bomo morali razmisliti o sajenju sort, ki imajo zahtevanih manj nizkih temperatur, kot smo jih sadili do zdaj. Prilagoditi bomo morali tudi oskrbno rastlin. Veliko bomo morali spremeniti tudi v smislu gnojenja in oskrbe proti boleznim in škodljivcem. Dolge tople jeseni povzročijo, da rastline dalj časa rastejo. To pa pogosto pomeni, da les ne dozori pred zimo. To pa skupaj s preobilnim gnojenjem povzroči pozebo lesa. Toplejše zime vplivajo tudi na dinamiko premikanja, razmnoževanja in prehranjevanja škodljivcev in koristnih organizmov v naravi. Določene populacije škodljivcev so zato večje, saj jim temperature omogočajo dodaten cikel razmnoževanja, zimske temperature pa omogočijo višjo preživelost organizmov. Tudi spore gliv se v toplih zimskih mesecih ohranijo v večjih koncentracijah. Okuženi zametki cvetov jeseni se tako ob prvih toplih dneh razvijejo v plesnive gmote, ki ogrožajo naš pridelek.

Redna oskrba, fizična zaščita in izbor tolerantnih sort so naše najboljše možnosti za zmago v teh spremenljivih se časih. Ter morda kakšen metin čaj za tiste dni, ko nam narava pokaže zobe in nam tako skuša nekaj sporočiti.

Besedilo in fotografije: Nika Cvelbar Weber