Pri izbiranju grmov za vrt je dobro vedeti, v katerem letnem času so najzanimivejši, ali je ta zanimivost vse letne čase, kot denimo pri zimzelenih grmih, ali občasna pri bujno cvetočih v določenem obdobju. Če vem, kdaj so posamezni grmi najlepši, jih posadimo v skupino tako, da cvetijo drug za drugim. Na ta način ustvarjamo spremenljivo in neprekinjeno cvetno parado.

Pomlad

Enako kot brsteči listi je pri grmih dragoceno tudi njihovo spomladansko cvetje, saj prinaša v vrt barvo in vitalnost. Premišljeno sestavljena skupina je zanimiva vse pomladne mesece. Dobra kombinacija je zgodnja sorta vrbe (Salix hastata Wehrhahnii) s popki na temno škrlatnih poganjkih, ki so podobni srebrnosivim mačicam, ter dišeči beli in rožnati cvetni grozdi burkwoodovega volčina (Daphne x burkwoodii Somerset) v pozni pomladi.

Poletje 

Izbor poleti cvetočih grmov je zelo pester in lahko jih sestavimo v nepretrgano poletno razstavo cvetja. Dragocena in razširjena sta prstnik (Potentilla Elizabeth) in španski bezeg ali majnica (Syringa microphylla Superba), saj se njun čas cvetenja razteza od pozne pomladi do zgodnje jeseni.

Jesen

To je letni čas, ko se številni listopadni grmi ponašajo z barvitim listjem, ki je prava paša za oči. Taki grmi so na primer krilata trdoleska (Euonimus alatus) z intenzivno rdečimi listi in različne sorte navadnega ruja (Cotinus coggygria) z rumenimi, rdečimi ali škrlatnimi listi. Dragocene so tudi barve jagod, na primer rumeni grozdu ognjenega trna (Pyracantha Golden Dome) ali svetleče se rdeči plodiči panešpljice(Cotoneaster Cornubia).

Zima

Grmi so s pestrostjo oblik vitalna prvina v zimskem času. V tem času vrt poživlja zimzeleno listje z izrazito barvno gmoto in strukturo, svoj delež pa prispevajo tudi cvetovi. Tudi med njimi je izbira velika, od arhitektonske japonske mahonije (Mahonia japonica) z razprostrtim rumenim nakitom do cvetov križanca nepozebnika (Hamamelis x intermedia Diane), ki so podobni pajkom. Dobrodošli so še dišeči grmi, denimo križanec brogovite (Viburnum x bodnatense). Manj pogosti so grmi z okrasnimi poganjki, kot je svib (Cornus stolonifera), ki ima intenzivne zelene poganjke.

Grede z grmovnicami

Gojenje grmov na posebni gredi je praviloma vselej uspešno in učinkovito. Od velikega števila razpoložljivih vrst, ki ustrezajo tlom, podnebju in legi, velja narediti izbor, ki bo z zaporedjem barv in drugih značilnosti zanimiv vse leto. Zasaditev naj ustvari uravnovešeno zasnovo, upoštevajoč obliko, način rasti, višino in razprostrtost vsakega posameznega grma in tudi njegove okrasne značilnosti ter vse sezonske spremembe videza.

Zanimivost nasada lahko temelji samo na mešanici listnih barv in tekstur ali tudi na drugih značilnostih, od katerih ima vsaka svojo vlogo, na primer nenavadne oblike in barvite jagode ali stebla, ki ostanejo zanimivi vse leto.

Uprimo se skušnjavi in ne zanašajmo se le na cvetenje. To sicer ustvarja izreden vtis, ki pa je po navadi kratkotrajen. Le s premišljeno izbiro je na grmovni gredi mogoče doseči dolgo zaporedje cvetenja.

Nekatere grmovnice lahko štejemo za dolgoletne rastline, druge pa hitro dozorijo in preminejo. Ko načrtujemo gredo, dajmo grmom z dolgo življenjsko dobo več prostora, da jih ne bo treba redčiti ali močno rezati, ko bodo dorasli. Vključimo lahko tudi hitro rastoče grme, vendar jih moramo redčiti takoj, ko je nevarnost, da bodo zgostili jedro grmovnega nasada.

V začetku lahko zelnate trajnice, enoletnice in druge rastline posadimo med grme, tako da ima grmovna greda za kratek čas iste sestavine kot mešana greda. Gosta zasaditev s prekrovnimi rastlinami omejuje plevel.

Priporočljivo je tudi zastiranje, saj tudi to zadržuje rast plevelov in ohranja vlago, ko se rastline razrastejo.

Mešane grede

Na mešani gredi kombiniramo ogrodni nasad grmov z vrsto zelnatih rastlin; korist imamo od obeh. Poglavitna prednost take zasaditve je, da so grmi zanimivi včasih vse leto in sestavljajo ozadje zaporedju drugih rastlin. Ker dajejo grmi višino in strukturo, ni potrebno gojiti visokih trajnic, ki na tradicionalni gredi zelnatih rastlin potrebujejo opore.

Mešana greda lahko služi različnim namenom. Če je blizu zida, lahko vključimo grme ,katerih veje vzgajamo ob zidu, ali višje grme v ozadju ali tudi vzpenjavke, druge rastline pa posadimo v prosto oblikovanih nišah med grmi v ospredju. Na gredi v obliki otoka oblikujemo po navadi v sredini nepravilno jedro, to je lahko v našem primeru grmovnica ali če je večji otok, več grmovnic, okoli pa v skupinah ali trakovih posadimo druge rastline.

Oskrbovanje takšne mešane grede je včasih zahtevnejše kot oskrbovanje grmovne grede, ker imajo različne rastline na njej različne zahteve, vendar je to eden od najbolj učinkovitih načinov, da združimo razsežne kakovosti številnih različnih rastlinskih skupin.

Solitarni grmi

Grme, ki so posebno vabljivi – bodisi zaradi svoje fine oblike, izbranih cvetov ali izrazitega listja – je najbolje posaditi kot posamezne primerke, in sicer na mesto, kjer so vidni iz različnih delov vrta.

Ustrezni grmi

Če v vrtu namenimo grmu izstopajoče mesto, je pomembno, da njegova pojava upravičuje to odličnost. Posebno primerni so grmi z lepo silhueto, kot na primer gosti simetrični stožci bele smreke (Picea glauca var. alberiaba Conica). Močno žariščno točko ustvarjajo tudi cvetoči grmi, denimo japonska kamelija (Camellia japonica Mathotiana)

Dolgoročna zanimivost grmov mora biti v sorazmerju z njihovo vrednostjo. V velikem vrtu to lahko dosežemo, ker zadostuje že krate, a veličasten pojav. Do grma, ki mu je namenjeno izpostavljeno mesto v majhnem vrtu, pa smo zahtevnejši: z barvo in obliko naj bo v vseh fazah rasti, na primer cvetenje in lepo jesensko listje, zanimiv vse leto.

Namestitev solitarnega grma

Ko se odločimo, kje bomo posadili solitarni grm, moramo poskrbeti, da bo njegova velikost v skladu z mestom v vrtu in da se bo ujemal s splošno zasnovo. Pogosto sta najboljši lokaciji središčna točka, ki je vidna s hišnega okna, ali presečišče dveh perspektiv. Tudi ozadje je pomembno; običajno sta to enotna tekstura in barva, kot ju daje gosta zimzelena živa meja ali zelena travnata površina; oboje oblikuje primerno dopolnilno ozadje. O namestitvi posameznega grma, posebej v kombinaciji z drugimi vrtnimi posebnostmi, denimo z vabljivim odsevom v vodi, je treba dobro razmisliti. S palicami, ki nadomeščajo višino in širino grma, na grobo ocenimo njegov učinek v končni velikosti in primernost namestitve.

Besedilo in fotografije: Marjetka Hrovatin