[EKOloško = LOGIČNO 💡] Že pred vstopom v ukrep ekološko kmetovanje so na kmetiji Vučji ogrizek kmetovali na tradicionalen način, nato so svojo dejavnost le še nadgradili. VEČ 👇 @EUAgri #IMCP #CAP https://t.co/64jHCq1IfZ
08.10.2025
Slovenci tradicionalno radi obdelujemo svojo zemljo. Naši vrtovi so polni uporabnih in okrasnih rastlin. Pred leti se na potovanju po Danski nismo mogli načuditi vrtovom, ki so bili povsem prazni.
Človek se vedno znova in znova trudi s svojim poseganjem v genetiko rastlin, da bi izboljšal kakovost obstoječega. Tokrat pa je narava za to poskrbela kar sama in tako ustvarila enega najboljših vrtnih bambusov, ki si jih sploh lahko želimo.
»Čebela ne pogine, ampak umira, ker za cerkveno svečo vosek nabira,« se glasi star slovenski pregovor, ki pove, da so imeli naši predniki do teh pridnih in koristnih bitij veliko bolj spoštljiv odnos kot do ostalih živali.
O gardeniji je bilo že veliko napisanega, saj je prav posebna rastlina, ki z opojnim, šarmantnim vonjem privablja poglede. Njeni voščeno beli cvetovi sčasoma porjavijo, ostane pa lep spomin nanje.
Večkrat me ljudje vprašajo, kaj naj še posadijo v sadni del svojega vrta. Vsakemu prav z zaupanjem v to čudovito in okusno rastlino predlagam šmarno hrušico.
Ko v prvih dneh novega leta pišem te vrstice, imamo v Ljubljani pogosto ves dan meglo in temperature nekaj stopinj nad lediščem.
Kisla tla navadno najdemo povsod, kjer tla vsebujejo veliko razkrajajoče se organske snovi. Najpogostejši primer so gozdna tla, ki so bogata z odpadlim listjem.
Postavili smo akvarij, zdaj pa je napočil čas, ki ga pogovorno imenujemo »ciklanje«. To je obdobje, kjer akvarijsko vodo, filter in podlago pripravljamo na varno naselitev akvarijskih organizmov.
V pozni jeseni in pozimi, če le ni bilo preveč snega, smo po navadi pripravljali drva za naslednjo zimi. Za taka težja dela je bil mraz še kako primeren. Ob težkem delu nas ni zeblo, prevroče pa tudi ni bilo.
Najbolj brano:
Najbolj komentirani: