🐮🐮🐮 Muuuuukastično, pravkar smo dobili zmagovalce izbora #NAJHLEV2024 @LJmlekarne Več z dogodka slavnostne razglasitve 🐄🐄🐄 https://t.co/3soC7xHCLs https://t.co/YTMOYFO0Fw
21.11.2024
Ježi so naši vrtni prijatelji, saj se prehranjujejo tudi s škodljivci, kot so polži, gosenice in podobno. Tega se večinoma že dobro zavedamo, vendar pa se še premalo zavedamo dejstva, da njihova populacija hitro upada, ker izginja njihovo naravno okolje, kjer živijo. To so vrtovi, ki so vse bolj sterilni, več je cest in drugih […]
Katmandu je v zadnjih desetletjih neverjetno zrasel. Pred stoletjem je bilo to majhno mestece, danes pa je to velemesto tretjega sveta z vso infrastrukturo, ki skupaj s svojimi satelitskimi naselji šteje skoraj 6 milijonov prebivalcev. V takšnih okoliščinah je nerealno pričakovati, da se bo ohranilo naravno okolje. Neskončna barakarska naselja se širijo v vseh smereh […]
Vsak ljubitelj vrta ve, da je vrt živ organizem, kjer nenehno teče življenjski krog rojevanja, rasti in umiranja. Tudi življenjska doba rastlin je omejena, čeprav nekatere doživijo res izjemno starost. Zato se na vrtu ves čas dogajajo spremembe, ki nas silijo, da ga pomlajujemo z novimi sadikami rastlin.
Drobnoplodni kiv (Actinidia arguta) uvrščamo v rod Actinidia, ki skupaj z rodovoma Sladenia Clematoclethra sestavljajo družino Actinidiaceae. Ta družina obsega listopadne vzpenjavke s spiralno razporejenimi listi subtropskih in zmernih območij vzhodne Azije. Večina vrst iz rodu Actinidia raste na območjih z visoko zračno vlago in obilico enakomerno razporejenih padavin skozi vso vegetacijsko dobo. Izmed številnih […]
Polonice (Coccinellidae) so zelo pestra družina hroščev. Pri ljudeh so še posebej priljubljene, saj naj bi prinašale srečo. So tudi zelo koristne žuželke, ki nam pomagajo pri gojenju rastlin, saj jih branijo pred številnimi škodljivci. V Sloveniji živi približno 70 vrst polonic, ena od teh pa je tudi pisana polonica (Harmonia axyridis). Nekateri ji pravijo […]
Botanični vrt v Padovi je najstarejši na istem mestu delujoči univerzitetni botanični vrt na svetu. Ustanovljen je bil leta 1545 predvsem z namenom gojenja zdravilnih rastlin in je nadaljeval izročilo samostanskih zeliščnih vrtov. Sprva je bil velik 20.000 m2 in urejen na posestvu benidiktinskega samostana Sv. Justina.
Jeseni nas narava obdaja z močnimi barvami, ki proti zimi obledijo in izginejo. Nekaj mesecev sivine je dovolj, da spomladi komaj čakamo na prve barvite cvetlice. To so seveda spomladanske čebulnice, ki se jih vsi nadvse razveselimo, za sajenje pa moramo poskrbeti zdaj. Čebulnice lahko sadimo, dokler zemlja ne zmrzne.
Med vedno zelene grme s širokimi listi, ki lahko zrastejo v drevesa, prištevamo tudi našo bodiko (Ilex aquifolium). Ta se v naravi pojavlja predvsem kot grmasta podrast v bukovih in jelovih gozdovih, zelo redko pa kot manjše drevo. Ob kmečkih hišah v bližini naravnih rastišč lahko zrastejo v srednje velika drevesa, visoka skoraj dvajset metrov. […]
Poprovo meto gojimo že leta. Odkar sem tu, je zmeraj nekje pri hiši. Meto posadiš enkrat za večno. Razrašča se sama, samo vsake par let jo presadim na drugo mesto. Razširja se s koreninami, tako da je najlažja vzgoja z deljenjem korenin. Pozno jeseni ali zgodaj spomladi jo razmnožim ali presadim tako, da del koreninskega […]
Najbolj brano:
Najbolj komentirani:
Anketa
ARHIVKatere robote uporabljate uporabljate v vašem hlevu?