Maja zorijo prve jagode, domače, slovenske. Pridelovalcev jagod je v Sloveniji vsako leto več, a še vedno ne uspemo pridelati dovolj jagod za vse. Razlog za to je verjetno precej zahtevna tehnologija pridelave, ki zahteva od pridelovalca veliko znanja, potrpežljivosti, ročnega dela in tudi finančnega vložka v primerno infrastrukturo. Ni dovolj, da le kupimo sadike, posadimo, počakamo in pobiramo.

Četudi nam uspe pridelati jagode, je pot od pridelka do dobre in okusne jagode velik izziv. V nadaljevanju vam bom poskusila približati tehnologijo pridelave jagod na veliko in kako lahko z majhnimi triki dobre jagode pridelamo na domačem vrtu.

Obnavljanje grmičkov

Poznamo enkrat in večkrat rodne jagode. Te, ki nas razveseljujejo samo v mesecu maju in juniju, so enkrat rodne sorte. Gre za zimzelene grmičke, ki nam enkrat letno v približno istem času v obdobju dobrega meseca postrežejo z do pol kilograma plodov na grmiček. Res je, da je jagodnjak trajna rastlina, a rodnost grmička je iz leto v leto manjša in plodovi slabše kakovosti, drobnejši. Zato priporočamo, da se nasad jagod redno obnavlja. Če pogledate jagodnjake od blizu, lahko opazite, da grmičke sestavlja več manjših poganjkov. Ob sajenju navadno sadimo rastline z enim poganjkom in če so rastline zadovoljne, kmalu tvorijo nove poganjke. Po enem letu jih imajo od tri do pet, v drugem letu pa tudi do petnajst. Optimalno je, da vzdržujemo do pet poganjkov na rastlino, preostale pa z ostrim rezilom odstranimo in jih tako razredčimo. Preveliko število poganjkov namreč pomeni drobne plodove in večjo občutljivost za bolezni ter pojav škodljivcev. Pridelovalci jagode navadno sadijo vsako leto znova, spomladi opravijo prvo obiranje in jih nato nadomestijo z novimi rastlinami. Sadijo dva različna tipa sadilnega materiala, frigo sadike ali zelene rastline z gojeno koreninsko grudo. Pri frigo sadikah gre za gole korenine, ki jih v fazi mirovanja shranijo pri nizki temperaturi, kar pomeni, da po sajenju na toplem soncu hitro odženejo in ozelenijo. Zelene sadike so na videz podobne klasičnim gojenim sadikam zelenjadnic. Vzgojijo jih v lončkih ali gojitvenih/setvenih zabojih. Tako frigo kot zelene sadike pridelovalci navadno sadijo v poletnih mesecih – julija in avgusta. Frigo sadike sadijo v juliju in začetku avgusta, zelene sadike pa malce kasneje, v drugi polovici avgusta.

Frigo sadike

Pridelava jagod navadno poteka v tunelih, ki so pokriti vse leto ali pa jih pokrivajo le v času od cvetenja do konca obiranja. Frigo sadike v nekaj tednih po sajenju poženejo mlade liste, cvetove in prve pritlike, s katerimi se jagodnjaki vegetativno razmnožujejo. Seveda rastlina v tako kratkem času ni uspela tvoriti novih mladih korenin, skozi katere bi črpala hrano za razvoj, zato hrano črpa iz odebeljenega koreninskega vratu. To lahko pomeni, da rastlina ob prekomernih cvetnih nastavkih, ki jim dovolimo, da se razvijejo naprej v plodove, sama sebe dobesedno izčrpa. Zato pridelovalci prve cvetove in pritlike navadno odstranijo. S tem zagotovijo rastlini dovolj energije za rast listov in korenin, ki so bistvenega pomena za uspešen in velik pridelek spomladi. S pridelavo jesenskih jagod se pridelovalci v Sloveniji na veliko ne ukvarjajo. Ne, da to ne bi bilo mogoče, težava se pojavi pri prodaji. Slovenci smo izrazito sezonski jedci in v jesenskih mesecih imamo sezonskega sadja v izobilju, zato je prodaja jagod manjša in s tem neprofitna.

Pomemben kolobar

Meseca maja in junija torej uživamo v svežih slovenskih jagodah. Pestrost lege naše čudovite dežele nam omogoča, da prve jagode (odvisno od leta) s primorskega konca uživamo že v sredini aprila, konec aprila na trg pridejo prve jagode iz Posavja, sledijo jim jagode iz štajerskega konca in ko so drugje na višku sezone, se s prvim obiranjem konec maja priključijo še pridelovalci iz osrednje Slovenije in Gorenjske. V letu 2022 smo jagode pridelovali na 131 ha površin in od tega je bilo 9 % oziroma dobrih 11 ha ekoloških jagod. Površine sicer iz leta v leto naraščajo, vendar zmerno, zavedati se namreč moramo, da je jagoda posebnica med sadjem sploh kar se tiče tehnologije pridelave. Kot sem omenila malo prej, jagodo pridelujemo kot enoletno ali dvoletno rastlino. To pomeni, da moramo z jagodo primerno kolobariti. Na isti površini je nikakor ne pridelujmo več kot dve leti zapored, nato pa se na to površino vrnimo čim kasneje, čez tri leta ali še kasneje. Je namreč zahtevna rastlina, ki nas bo s kakovostnim in velikim pridelkom razveselila le, če bo imela s hranili bogata in zdrava tla.

Čiščenje jagodnjakov

Jagodnjakom smo aprila odstranili stare liste. Med čiščenjem odstranimo tudi dele rastlin, ki imajo kakršnekoli znake bolezni ali škodljivcev. Sama sem pri nekaterih gosto rastlih sortah že opazila znake okužbe z botritisom ali sivo plesnijo, prav tako so se v liste jagod zavile gosenice ter v toplih dnevih tudi zelene listne uši. Ob prvih znakih take dele ali celotne rastline odstranimo iz nasada in jih uničimo. Če s tem nismo uspešno ustavili bolezni oziroma škodljivca, uporabimo naravi čim bolj prijazna sredstva za varstvo rastlin. Pred nakupom se posvetujte s svetovalcem na prodajnem mestu oziroma si oglejte spletno stran FitoInfo. Iskalnik na omenjeni spletni strani nam omogoča, da iščemo primerno sredstvo glede na organizem, ki ga želimo zaustaviti, ali rastlinsko vrsto, na kateri se škodljivec ali bolezen pojavi. Seveda so določeni pripravki na voljo le za profesionalne pridelovalce, prav tako pa je ob opisu na voljo podatek, ali je pripravek dovoljen za uporabo v ekoloških nasadih. Nekateri nasadi so na žalost že občutili moč spomladanske toče, poškodovani so listi. Če so poškodbe večje, rastline zalijte s sredstvom za krepitev rastlin. Jagodnjaki niso občutljivi za nizke temperature, a že okoli 0 °C lahko povzroči poškodbe cvetov. Trenutno v Sloveniji pridelujemo predvsem sorte Clery, July in Dely ter novejši sorti Klodia ter Giusy, ki pa sta še v fazi preizkušanja.

Izbrana kakovost – Slovenija

Zdaj je čas, da se do sitega najeste najboljših domačih svežih jagod, pridelanih na naravi prijazen način, obranih v optimalni zrelosti, ki nimajo za seboj večdnevnega transporta, in jih vsaj malo pripravite še za ozimnico. Če na embalaži najdete znak Izbrana kakovost – Slovenija, ste lahko z zagotovostjo prepričani, da jagode izpolnjujejo prav vse te pogoje. Znak Izbrana kakovost – Slovenija namreč zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo, kakovost izdelkov zaradi upoštevanja kratkih transportnih poti in omejenega časa transporta ter je podvržena redni kontroli v obratih pridelovalcev in predelovalcev, ki jo opravljajo neodvisni certifikacijski organi.

Besedilo in fotografije: Nika Cvelbar Weber