Večinoma gre za kombinacijo nizkih temperatur in vlage, ki negativno vpliva na rastline ter vodi v njihov propad. Zelo vlažne jesenske razmere pred globoko zimo močno povečajo vlažnost tal, ki traja daljše obdobje (pravzaprav vse dokler zemlja povsem ne zmrzne). Slednje lahko vodi do propada korenin in posledično cele rastline. Temu sledijo še nizke temperature, ki vodo spremenijo v led in lahko pri neprilagojenih rastlinah povzročijo poškodbe tkiv. Kljub temu pa lahko z nekaj preprostimi tehnikami in posegi poskrbimo, da naše rastline uspešno prebrodijo zimsko obdobje.

Zaščitite rastline
Z zaščito rastlin začnite že pri koreninah. Okrog rastline nasujte 5-10 cm debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin. Nanos zastirke bo še posebej koristil na mraz občutljivejšim rastlinam, ki prezimijo v obliki gomoljev in korenik.
Rastlinam, ki se pred mrazom ne umaknejo pod zemljo pa je potrebno zaščiti tudi nadzemne dele. Za zaščito lahko namestite suho slamo, ki jo z vrtno kopreno zvijete okrog poganjkov. S slamo lahko zaščitite samo prizemne brste oz. krono rastline ali pa vanjo zavijete celotno rastlino, s čimer boste poskrbeli, da bodo preživeli tudi poganjki in brsti višje na steblih.
Podobno kot slamo lahko uporabite tudi hortikulturno kopreno ali stare mrežaste zavese. Z debelim slojem koprene boste okrog rastline ujeli sloj zraka, ki bo deloval kot izolator. Že tanek sloj koprene lahko za nekaj stopinj zviša temperaturo, ki so ji izpostavljeni poganjki. Za razliko od slame pa je uporaba izključno koprene le prehodna rešitev. Z njo lahko pri občutljivejših rastlina zaščitite poganjkov pred prvimi slanami, ne bo pa dovolj, da bi povsem zaščitili rastlino preko zime.

Prenesite na toplo
Vroča poletja in posamične milejše zime nas hitro premamijo, da posadimo kakšnega bolj eksotičnega predstavnika okrasnic. Pri tem pa je podnebje precej muhasto in hitro se zgodi, da mili zimi v naslednji sezoni sledi precej hladnejša, ki na hitro opravi z bolj občutljivimi rastlinami. Precej bolje kot, da igrate na srečo in jih poskušate prezimiti na prostem je, če rastline enostavno premaknete na toplo. Rastline, ki še prenesejo nekaj mraza je najbolje gojiti v loncih, ki jih konec jeseni postavite ob južno ali zahodno steno. Slednja bo ob hladnem vremenu oddajala toploto, ki jo prejme od sonca in tako preprečila, da bi rastline pomrznile. Na takšen način lahko prezimite nekatere sredozemske rastline kot so različne začimbnice.
Pri bolj občutljivih rastlinah pa bo potrebno rastline prenesti v prostor brez zmrzali. Že s temperaturami okrog 0ºC bosta zadovoljna smokva (Ficus carica) in lovor (Laurus nobilis), ki jima lahko namenite tudi nekoliko temačnejši prostor, saj za prezimitev ne potrebujeta veliko svetlobe. Nekoliko višje temperature (5-10ºC) boste morali zagotoviti afriški liliji (Agapanthus), oleandru (Nerium oleander) in bugenvilejki (Bougenvillea). Afriška lilija bo zimo preživela pod zemljo in ne potrebuje svetlobe, medtem ko boste morali za oleander in bugenvilejko zagotoviti svetel prostor. Še višje temperature (nad 10ºC) pa bosta potrebovali angelska trobenta (Brugmansia) in lantana (Lantana camara).
Iz gred boste pozno jeseni morali prenesti tudi dalije, kane in gladiole. Počakajte, da bo poganjke uničila prva slana, nato pa izkopljite gomolje oz. čebulice. Postavite jih v suh prostor in pustite, da se substrat povsem posuši in ga boste z lahkoto odstranili iz korenin. Gomolje nato vskladiščite v hladen prostor s temperaturo med 5 in 10ºC. Na enak način lahko prezimite tudi gomoljaste begonije, frezije in montbrecije.

Redno preverjajte stanje
Rastline med zimskim obdobjem redno pregledujte, da boste opazili vse težave ali poškodbe in jih boste čim prej odpravili.
Rastline, ki so bile izpostavljene prenizkim temperaturam zlahka prepoznamo po mlahavem listju. Takšne rastline je potrebno čim prej prestaviti v ogrevan prostor, v katerem pa temperatura naj ne bo višja kot 15°C. Rastline previdno vzemite iz lonca in preverite stanje korenin. V kolikor jih je mraz preveč poškodoval so te najverjetneje zgnile in rastlini ne bo mogoče pomagati. V nasprotnem primeru tj. če so korenine še nepoškodovane pa rastlino previdno zalivajte in skrbite zanjo, dokler si ne bo povsem opomogla.
Dobro si je zapomniti tudi, da je sneg lahko velika obremenitev za poganjke, zaradi česar po prvem snegu preglejte prezimujoče rastline. Če se je na rastlinah nabralo preveč snega ga previdno stresite, pri čemer pazite, da ne boste poškodovali poganjkov.

Z nekaj preprostimi pripravami in malo sreče boste naslednjo pomlad pričakali z vse rastlinami, ki bodo potrebovale kvečjemu kakšen lepotni rez.