Varna raba sredstev za varstvo rastlin
Pred novo pridelovalno sezono zato pomislimo tudi na varno in pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ter v našo pridelavo vpeljimo postopke dobre prakse, saj lahko nepravilna raba FFS predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje, vključno s čebelami in ostalimi opraševalci. Negativnih posledic pogosto niti ne zaznamo, v določenih primerih pa so negativne posledice lahko vidne ali merljive (na primer: zastrupitve čebel, onesnaženje voda, prekomerni ostanki FFS v živilih).
Strokovnjaki si tudi v Sloveniji že več let prizadevamo za izvajanje kmetijskih praks z manjšo rabo FFS s poudarkom na integriranem varstvu rastlin. O izvajanju preventivnih ukrepov in metod varstva rastlin z nizkimtveganjem pri pridelavi zelenjave v domačem vrtu smo pisali tudi v zadnjih številkah naše revije.
Registrurana sredstva
Če škodljivih organizmov ne moremo obvladovati na drug način kot le z uporabo FFS, vedno uporabimo v Sloveniji registrirana sredstva. Uporabimo jih zgolj za namene ter na način, za katere je uporaba dovoljena. Na primer vedno preverimo, če je sredstvo registrirano za kulturo, v kateri ga nameravamo uporabiti in če je sredstvo registrirano za zatiranje škodljivega organizma, s katerim imamo težave. Pri pridelavi zelenjave vedno preverimo ali je sredstvo namenjeno za uporabo pri pridelavi na prostem ali za uporabo v zaščitenih prostorih ali morda tudi za oboje. Pozorni bodimo na priporočen čas uporabe, dovoljeno število nanosov posameznega sredstva v pridelovalni sezoni ter na karenco (čas, ki mora preteči od uporabe FFS do spravila pridelka). Ne pozabimo upoštevati delovne karence (čas, po katerem lahko uporabnih FFS varno dostopa do tretiranih površin). Dosledno upoštevajmo predpisane odmerke. Pred uporabo preverimo morebitne omejitve uporabe (na primer temperaturo zraka, uporaba v brezvetrju, omejitve uporabe sredstev ob vodotokih in podobno) in opozorila. Nizke ali visoke temperature lahko vplivajo na učinkovitost FFS ali pa povzročijo fitotoksičnost. Ob uporabi FFS upoštevamo tudi varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino. Varnostni pas je naveden na etiketi in navodilu za uporabo. Če ni navedeno drugače, znaša varnostni pas:
– najmanj 15 m tlorisne površine od meje brega voda 1. reda (vode 1. reda so zapisane v prilogi Zakona o vodah),
– najmanj 5 m od meje brega 2. reda (preostali naravni vodotoki).
Vse te podatke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo FFS, ki je priloženo sredstvu.
Navodilo vedno preberimo v celoti in pred pripravo in uporabo škropilne brozge, saj se bomo tako izognili neljubim zapletom, do katerih bi lahko prišlo pri nepravilni rabi.
Osebna varnost
Kot uporabniki FFS smo tem sredstvom izpostavljeni tako pri pripravi škropilne brozge kot med tretiranjem, pri rokovanju s FFS in čiščenju naprav za nanos FFS. Zato pomislimo tudi na svojo varnost in dosledno uporabljajmo osebno varovalno opremo. Informacije o osebni varovalni opremi oziroma zaščiti pri delu so vedno zapisane na etiketi oziroma v navodilu za uporabo FFS, ki je priloženo sredstvu.
Škropilno brozgo pripravljajmo na mestih, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodotokov, odprtih kanalov ali drenažnih jarkov. V primeru, da bi prišlo do večjega razlitja moramo poklicati gasilsko ali policijsko postajo oziroma center za obveščanje in alarmiranje, na telefonsko številko 112.
FFS nanašajmo le z brezhibno delujočimi napravami za nanašanje. Tretiranje izvajajmo le v takšnih razmerah, da škropilne brozge med aplikacijo ne zanaša izven območja škropljenja. Nikoli ne škropimo v vetrovnem vremenu.
Varstvo čebel in drugih neciljnih členonožcev
Posebno pozornost namenimo tudi varstvu čebel in drugih neciljnih členonožcev, ki so FFS lahko izpostavljeni z nabiranjem nektarja, cvetnega prahu in medene rose ter neposredno ob tretiranju s FFS. FFS, ki so škodljiva za čebele, so na etiketi oziroma navodilu za uporabo označena kot ”nevarnost za čebele” in opremljena s posebno oznako. V primeru uporabe tako označenih sredstev ne pozabimo, da:
– je v času cvetenja gojene rastline prepovedna uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih FFS,
– moramo v primeru uporabe tako označenih sredstev, ki so nevarna za čebele, v trajnih nasadih, pred uporabo sredstva, cvetočo podrast pokositi ali zmulčiti ali na drugačen način preprečiti, da bi FFS dosegla cvetoče rastline,
– je v času cvetenja gojenih rastlin uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, dovoljena le v nočnem času, in sicer od dveh ur po sončnem zahodu do dveh ur pred sončnim vzhodom. Če uporaba kontaktnega sredstva pomeni tveganje za čebele, je tudi uporaba tega sredstva na gojenih rastlinah v času cvetenja prepovedana (to preverimo na etiketi oziroma navodilu za uporabo).
– moramo nanos izvajati na način, da preprečimo zanašanje FFS na sosednje površine s cvetočimi rastlinami ali kulturami.
Kam z ostanki in odpadno embalažo
Vsi poklicni uporabniki FFS (vsi tisti, ki imajo potrdilo o znanju iz fitomedicine in lahko v trgovinah kupujejo vsa FFS) moramo skladno z našo zakonodajo voditi evidenco o uporabljenih FFS (v evidenci se beleži tudi izvajanje metod varstva rastlin z nizkim tveganjem!) in shranjevati tudi račune za FFS (evidence in račune moramo hraniti najmanj tri leta od dneva nakupa oziroma uporabe FFS dalje). Obrazec evidence je sestavni del Pravilnika o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi (Uradni list RS št. 43//2014). Z vodenjem podatkov o uporabi FFS in izvajanju metod z nizkim tveganjem ne bomo zadostili le zakonskim zahtevam, ampak nam bodo ti podatki lahko v pomoč pri odločanju za ukrepanje zoper škodljive organizme v naslednjih letih.
Tudi pri pridelavi zelenjave v domačih vrtovih uporabljamo tretirana semena. Pri setvi si zato nadenimo vsaj ustrezne rokavice in seme pri setvi dobro pokrijmo z zemljo.
Strokovno in odgovorno ravnanje s FFS ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Ostanke FFS (nevarni odpadki) odnesemo na posebna zbirna mesta, pravilno očiščeno odpadno embalažo FFS pa oddamo v trgovini s FFS oziroma jih odnesemo na posebno zbirno mesto za odpadno embalažo.
Besedilo in fotografije: Iris Škerbot