V luči etimologije slovenska zemljepisna imena kažejo naselitveno kontinuiteto od predslovanskega obdobja prek avtohtonih staroselskih imen do mlajših poimenovanj, ki so nastala pod vplivom tujerodnih priseljencev na slovensko ozemlje ter tujih jezikov v njegovi soseščini. Med mnogimi zemljepisnimi imeni so tudi takšna, ki po nastanku izhajajo iz rastlinskega sveta. Rastlinska odeja je med najstarejšimi in najpogostejšimi poimenovanji v slovenski toponomastiki, kjer so pomembno vlogo odigrala zlasti drevesa s svojo mogočnostjo in dominantnim položajem v prostoru. Od tod izhajajo številna slovenska zemljepisna imena in njihove izpeljanke: Borovec, Borje, Breza, Brezje, Bukovo, Javorje, Hrastnik, Hrast, Hrastek, Kostanjevica, Lipa, Lipje, Smrečje, Topolovo, Olševek, Viševek, Višelnica, Vrba, Vrbno in podobno. Med njim so tudi naselja, ki so bila poimenovana po danes že redkih drevesnih vrstah, na primer Brestje, Brstnik, Brstovec po brestu, Cerovec, Cirje, Cirnik po hrastu ceru (Quercus cerris), Klenik po maklenu ali poljskem javorju (Acer campestre), Tisovec po tisi. Naselja so bila imenovana po drevesnih vrstah, ki so bile značilne za kraj in okolico. Brekovice in Zabrekve imajo ime po breku (Sorbus torminalis), Breznica je imenovana po brezah, Bukovica in Bukovščica po bukvi, Žiri in Žirovski Vrh po bukovem plodu – žiru, Češnjica po divji češnji, Dobje, Dobeno in Zadobje po hrastu dobu (Quercus robur), Gabrovo, Gabrk in Gabrška Gora po gabru, Javorje in Javorjev Dol po javorju, Jelovica po jelki, Jesenovec po jesenu, Leskovica po leski, Topolje po topolu. Od Golice do Hoste Zemljepisna imena so nastala tudi glede na pokritost oziroma nepokritost površja z rastlinsko odejo. Golica je nastala kot poimenovanje za travnati svet brez drevja, Hosta se imenuje po strnjeno rastočem drevju, Prilesje se imenuje po legi pri gozdu. Imena naselij, kot so Log, Boršt, Loka in Zaboršt so nastala iz nekdanjih poimenovanj za gozd. Poimenovanja, ki se nanašajo na neobdelano ali na novo izkrčeno zemljišče, kot so na primer Senožeti, Ledine, Krčevina, Seča, Trebež, Laze, Rovte ali Rut(e), pa so bistveno mlajša. Med ostalim divje rastočim rastlinjem so bile imenotvorne tudi nekatere grmovnice in ostale rastline, ki so se pojavljale v večjih združbah. Imena naselij Lešje, Lešnjake, Leskovec so nastala iz leske, Maline iz maline, Svibno izhaja iz sviba ali sibirskega drena (Cornus alba). Koprivnik je dobil ime po koprivi, Praprotno, Prapreče in podobna imena naselij so poimenovana po praproti, Robidnica je dobila ime po robidi,Trnje, Trnovica, Trnovo in podobna imena so imenovana po trnju, Hrenovica po hrenu, Srobotnik po srobotu. Tudi ime Murave se nanašajo na rastlinstvo; po Pleteršniku je namreč muráva mehka, nizka zelena trava. Po ščavju ali topolistni kislici (Rumex obtusifolius) je dobila ime Ščavnica, po rogozu (Typha latifolia) pa Rogoznica. Najbolj pogosto po sadnih vrstah Med kulturnimi rastlinami, po katerih so imenovana zemljepisna imena, imajo najvidnejši delež sadna drevesa, kar kažejo na primer imena naselij ali vzpetin Češnjevek, Češnjice, Hruševo, Jablance, Orehek, Slivnica, Slivje in podobno. Po starih poljščinah so nastala imena Bobovo, Grahovo, Repno, Koreno, Lukovica, Lanišče, Ržišče, Ovsišče, Pšenična Polica in podobno. Zanimivo je, da v slovenski toponomastiki nobeno krajevno ime ni poimenovano po novejših kulturnih rastlinah, na primer po koruzi in krompirju, kar pomeni, da rastlinski svet v zadnjih stoletjih ni bil več imenotvoren, morda le z redkimi izjemami.

Besedilo: Vlasta Mlakar