Pridelovalci morajo posodobiti način pridelave, s čimer bodo preprečili nepotrebne izgube pridelka.

Zelo je pomembna primerna  obdelava tal, primerna letnemu času in tipu tal. Manj posegamo v tla kot nekoč in pozorni smo na tri pomembne vidike za ohranitev zdravih tal: pester in raznolik kolobar, skrb za stalno pokritost tal in čim manj posegov v tla. Z navedenim pristopom bo do nedavnega uveljavljeno globoko prekopavanje tal (oranje ali lopatanje) prej izjema kot pravilo. Spoznavamo prednosti in možnosti plitve obdelave tal, tudi uporabo sodobnih vrtnarskih strojev za  pripravo gredic in grebenov. Pred gnojenjem damo tla v osnovno analizo (pH, kalij, fosfor in organska snov), na osnovi analize izdelamo gnojilni načrt in se ga držimo.

Pomembna prilagoditev izzivom podnebnih sprememb je tudi celoletna pokritost tal v zelenjadarstvu, najbolje z zeleno odejo zelenjavnega posevka ali rastlin, ki jih bomo uporabili za zeleno gnojenje. Tudi izven sezone naj ostajajo tla porasla s prezimnimi rastlinami, če ne gre drugače, pa vsaj z ostanki prej gojenih rastlin. Priporočljivo je, da je površina vsaj 30-odstrotno pokrita z žetvenimi ostanki predhodne zelenjadnice. Prekrita tla so zavarovana pred erozijo vode in vetra, še posebej v suhih zimskih razmerah.

Kolobar in pestrost rastlinskih vrst

Zelenjavo gojimo v več terminih čez celotno sezono. Lahko isto vrsto zelenjave gojimo večkrat zapored ali menjamo vrste. Ko poberemo zadnji pridelek, posejemo strniščni posevek. Lahko je prezimen ali neprezimen. Kot dosevke vključimo takšne rastlinske vrste, ki niso v botanični sorodnosti z gojenimi zelenjadnicami. Najpogosteje uporabljene rastline za zeleni pokrov so facelija, abesinska gizotija, nekatere neprezimne metuljnice (perzijska in aleksandrijska detelja). Naknadni oz. strniščni posevki služijo pokritosti tal pozimi, če so prezimni, v vsakem primeru pa varujejo tla in vežejo hranila. So tudi vir zelene mase, ki jo zadelamo v tla in izboljšujejo vsebnost talne organske snovi, izboljša se rodovitnost tal, v tla se veže veliko CO2 in ogljika, kar prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov (TGP) v zrak. 

Kolobar mora biti čim bolj raznolik, zelenjadnice kombiniramo tako, da imamo glavne in dopolnilne pridelke. Tako zelenjava raste skoraj vse leto, tudi v hladnejših mesecih. Takrat nam pridejo prav rastlinjaki, ogrevani ali neogrevani, ter prekivke. Zaradi klimatskih sprememb je manj težav s prezimljanjem nekaterih zimskih vrst zelenjave, npr. kapusnic in solatnic, tako v kontinentalnem kot v primorskem delu Slovenije. Dober primer je glavnata solata: vsako obdobje v letu pridelujemo sorte, ki so primerne za tisti čas, jeseni in pozimi zimske sorte, spomladi pomladanske, poleti pa poletne, ki ne gredo v cvet. Glavnato solato lahko torej v Sloveniji gojimo vse leto, pri čemer si v hladnih mesecih pomagamo s prekrivkami ali zavarovanimi prostori. 

Spremembe na domačem vrtu

Vse kaže, da se bomo s pridelavo vrtnin morali prilagoditi podnebnim spremembam, sicer bo naš pridelek zelo slab ali ga celo ne bo. Izkoriščati moramo za teden do dva tedna daljšo vegetacijsko dobo po vsej Sloveniji. Umetne zastirne folije bomo postopno zamenjali z naravnimi (npr. miskant). Več poudarka bo potrebnega tudi pri načinih obdelave tal pred in v času pridelovalne sezone ter v uvajanju načinov obdelave tal, s katerimi bomo zmanjševali nepotrebne izgube talne vlage. Na domačih vrtovih je še vedno veliko gole zemlje pozimi. Navajeni smo namreč, da tla pred zimo prekopljemo, lopatamo in ostajajo gole brazde, a to ni dober način obdelave. Tudi domače zelenjavne grede moramo pozimi prekriti s prezimnimi dosevki in jih za setev ali sajenje pripravljati zgodaj spomladi. 

Začnimo pridelovati toplotno manj zahtevne vrste zelenjave izven glavne rastne sezone. Če imate možnost, postavite rastlinjake in obdobje gojenja bomo tako zelo podaljšali v hladni del leta. Posebno skrb bo potrebno nameniti tudi oskrbi z vodo. Veliko je še neizkoriščenih možnostih ohranjanja in zadrževanja padavinske vode, zbiranja kapnice. Nujno bo nameščanje različnih zbiralnikov vode, kot je to že pogosta praksa drugod po Evropi. Brez tega bo pridelava zelenjave v obdobjih pomanjkanja padavin in talne vlage praktično nemogoča.

Glavno ‘orožje’ vsakega pridelovalca zelenjave je dobra, hitra in iz prakse preverjena informacija iz tujine ali iz Slovenije. Bodite radovedni, berite, izobražujte se o pridelavi zelenjave. Časi se spreminjajo in prej kot bomo usvojili nove tehnologije pridelave zelenjave in znanja, lažje nam bo, bolj bomo samooskrbni.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot