Različne muhe in njihovi nadležni potomci (žerke) pa so letošnjo pridelovalno sezono prekrižale načrte mnogim vrtnarjem in zdesetkale pridelek fižola, bučk, kapusnic, blitve, pese, luštreka, zelene, peteršilja …

S pojmom »muhe« tudi v rastlinski pridelavi pogosto obravnavamo rastlinam škodljive žuželke iz reda dvokrilcev (Diptera). Dvokrilci pa so v Evropi vrstno najbolj številčen red žuželk. Zanje je značilno, da so majhne do srednje velike žuželke z ustnim aparatom za bodenje in sesanje ali lizanje. Razvit imajo samo prednji par kril, zadnji pa je preobražen v utripalke. Njihove ličinke imenujemo žerke. Zanje je značilno, da imajo bodisi hitinasto glavo ali so brez nje, prsne noge pa so razvite ali pa zakrnele.

Zelenina muha

V preteklih letih so se predvsem na Primorskem pridelovalci luštreka, zelene, peteršilja in pastinaka srečevali z rjavenjem in sušenjem lističev, nato celih listov in občasno tudi celih rastlin. V preteklem in letošnjem letu pa smo se tudi pridelovalci omenjenih rastlin na drugih območjih po Sloveniji pritoževali nad »ožigi« na rastlinah. Ob podrobnejšem pregledu listov s poškodbami pa smo med povrhnjicami lista opazili majhne žerke, ki so v nekaj dneh močno poškodovale velik del listne površine. Naših rastlin se je lotila zelenina muha (Euleia heraclei), ki je v delih Evrope že dolgo znan škodljivec številnih gojenih (zelena, luštrek, peteršilj) in divje rastočih (pastinak, dežen, navadni gozdni koren, bedrenec …) kobulnic. Telo te plodove muhe običajno meri med 5 in 6 milimetrov. Odrasli osebki so aktivni že od  marca naprej, letno pa ima muha dva oziroma v južni Evropi tudi tri do štiri rodove. V času leta te muhe lahko v sončnih dneh na zgornji strani listov pogosto opazimo svatbujoče samce te muhe. Samice po parjenju odlagajo jajčeca v liste kobulnic. Iz jajčec se izležejo žerke brez nog in značilne glave, ki se hranijo z notranjostjo listov. Za njimi ostane le povrhnjica. Poškodovani deli listov porjavijo in se posušijo. V primeru močnejšega napada propade večina listov in luštrek, zelena in peteršilj so seveda neuporabni. Muha prezimi v stadiju bube v tleh.

  Muha na luštreku in zeleni

Kapusova in fižolova koreninska muha

V letošnji pridelovalni sezoni smo se srečavali tudi s težavami, ki so jih povzročale muhe, ki jih uvrščamo med cvetne muhe. V številnih kapusnicah je težave povzročala kapusova muha (Delia radicum), fižola, kumar, bučk se je lotila fižolova korenska muha (Delia platura), pese in špinače so se na mnogih lokacijah lotile pesne muhe (Pegomya hyosciami in Pegomya betae). Kapusovo muho pridelovalci kapusnic iz preteklih in tudi letošnjega leta že dodobra poznamo, saj njene samice po parjenju odlagajo jajčeca na koreninski vrat kapusnic ali v tla v bližino rastlin. Iz jajčec se izležejo žerke, ki se zavrtajo v koreninski vrat in korenine. Mlade rastline posledično propadejo, starejše pa zaostajajo v rasti, ne oblikujejo glav ali pa je ta manjša. Listje napadenih rastlin običajno sivi ali postaja modro vijoličasto. Napadene rastline venijo in poležejo ter jih z lahkoto izpulimo. Fižolova korenska muha pa je izrazit polifag, ki največ škode običajno povzroči na fižolu, grahu, kumarah, paradižniku, špinači. Tudi ta muha več težav povzroča v letih z milimi zimami, ki jim sledijo pomladi z vlažnim in hladnim vremenom v času vznika rastlin. Žerke te muhe se zavrtajo v klične liste ali kotiledone, v koreninski vrat, v mlade, komaj vznikle rastline in z izjedanjem povzročijo, da rastline zakrnijo ter propadejo. Mesta poškodb seveda predstavljajo tudi vdorna mesta za različne glive in bakterije.

Pesna muha

Številni pridelovalci pese, blitve, špinače ste letos pozno spomladi s strahom opazovali liste pese in blitve, ki so spremenili barvo in dajali mehurjast videz. V notranjosti listov smo lahko našli žerke pesne muhe. Omenjena muha največ škode povzroča na območjih, kjer v času začetnega razvoja gostiteljih rastlin nastopi vlažno obdobje. Tudi ta muha odlaga jajčeca na liste in če je zračna vlaga vsaj 70% (optimalna je 90%), se po treh do petih dneh iz njih izležejo žerke. Te izgrizejo parenhim lista in oblikuje se mehurjast rov. Razvoj žerk običajno traja od 9 do 18 dni, v tem času pa rov naraste tudi na okoli 10 cm2. Manjši kot je list blitve, špinače, pese, večja je škoda. Ta škodljivec ima letno od tri do pet generacij, poleg gojenih rastlin pa tako kot druge muhe, ki povzročajo poškodbe na rastlinah, napade tudi sorodne divje rastoče rastline.

Rovi na listih pese  

Kako zmanjšati škodo

O možnostih za zmanjševanje škode, ki jo povzročajo kapusova ali fižolova korenska muha smo v preteklih letih v reviji Moj mali svet že pisali. Ker zelenina in pesna muha na leto oblikujeta več generacij, je za zmanjševanje populacije zelo pomembno odstranjevanje napadenih listov. Liste odstranimo iz rastlin še v času, ko so v listih žerke ter napadene dele rastlin seveda uničimo. Zeleno, luštrek, peteršilj ali pa peso, blitvo, špinačo čim prej prekrijemo z vlakninasto prekrivko ali protiinsektno mrežo. Let muh spremljamo s pomočjo rumenih lepljivih plošč (zelenino muho na plošči hitro prepoznamo po značilnem pisanem vzorcu na sprednjem paru kril). Vsekakor je zatiranje teh muh oteženo, saj so žerke na svojem plenilskem pohodu v notranjosti lista. Na domačih vrtovih posamezni pridelovalci skušajo tudi ta dva škodljivca obvladovati s pomočjo čajev iz zelo aromatičnih rastlin. Za zatiranje zelenine in pesnih muh na vrtninah trenutno nimamo na voljo registriranih insekticidov.

Žerke kapusove muhe na korenini

Glede na to, da se težave z različnimi muhami v rastlinski pridelavi v zadnjih letih povečujejo (spomnimo se še na češnjevo, višnjevo, orehovo, oljčno muho …), pa si lahko le želimo še kakšne prave zime in da bi v kratkem imeli na voljo tudi kakšen insekticid, ki bi bil primeren tudi za uporabo na domačih vrtovih.

Naj bo nadaljevanje leta čim bolj neprijazno do vseh muh, ki delajo škodo na rastlinah ali pa nam grenijo naš vsak dan.

Iris Škerbot